Tiskane izdaje
São Paulo – Najboljša ekipa na svetu se bo v finalu pomerila z moštvom, ki ima najboljšega igralca na svetu. Takšen leitmotiv so argentinski komentatorji pripeli nedeljskemu spektaklu za naslov svetovnega prvaka proti Nemčiji. A po polfinalni zmagi nad Nizozemsko niso opevali svojega virtuoza Lionela Messija, temveč garače v zvezni in obrambni vrsti ter seveda junaka enajstmetrovk Sergia Romera.
Cilj opravičuje sredstva, je načelo, ki sta se ga v polfinalu držala oba selektorja, a več sreče od nizozemskega kolega Louisa van Gaala je imel Argentinec Alejandro Sabella. Zdelo se je, da sta se oba bolj bala poraza, kot pa si želela zmage, odločitev pa prepustila strelom z bele točke. Ob porazu bi se na Sabello gotovo vsul plaz očitkov zaradi neambiciozne, »brezkrvne« igre v napadu, tako pa jo je odnesel brez prask, še več, njegovemu taktičnemu načrtu je prikimal tudi eden od njegovih najbolj glasnih kritikov. Izkazalo se je, da niti Diego Maradona uvrstitvi v finale SP ne gleda v zobe.
»Argentinski nogomet se je spet povzpel v višave. Naš dres je v preteklosti izgubil na veljavi, zdaj jo je pridobil nazaj. Sabella je zelo dobro postavil ekipo, z izjemnim Mascheranom v glavni vlogi. Ko sem v preteklih dneh govoril, da je srž Argentine Mascherano in deset soigralcev, so se mi smejali. Zdaj jim ni do smeha. Argentina resda ni igrala dobro, a tudi Nizozemski ni dopustila, da bi igrala dobro. To je bilo najbolj pomembno. Sneijderju niso dopustili, da bi držal žogo v nogah, Robben se je moral vseskozi pomikati proti sredini, tam pa sta ga 'pojedla' Mascherano in Rojo. O tem, kakšno delo je opravil Romero, pa ne gre izgubljati besed,« je povedal legendarni nogometaš, ki se je veselil tudi vrnitve Sergia Agüera po poškodbi, četudi z nekdanjim zetom nista v najboljših odnosih.
Kajpak je največ pozornosti požel Romero, nepričakovani junak, ki je ubranil dva strela z bele točke. Tako so Argentinci preboleli travme iz Nemčije 2006, ko je vratar gostiteljev Jens Lehmann v četrtfinalu zaustavil enajstmetrovki Estebana Cambiassa in Roberta Ayale. Nemški vratar je imel pri sebi listič z opombami, kako kateri od tekmecev izvaja strele z bele točke. Tokrat naj bi ga imel v levi rokavici skritega Romero, ki je pred vsakim strelom pogledal, kam bo najverjetneje priletela žoga. Vsaj tako so ocenjevali nekateri argentinski komentatorji, ki so hvalili strokovni štab, češ kako dobro so proučili tekmece. Romerova plat zgodbe je bila drugačna. »Imam papirček v rokavici, a gre za nekaj povsem osebnega, na njem ne piše nič o enajstmetrovkah. Je nekaj mojega, kar mi pomaga, da grem naprej. Upam, da mi bo še naprej,« je o »formuli« za branjenje enajstmetrovk povedal 27-letni vratar Sampdorie, ki si je pred tekmo resda ogledal posnetke nizozemskega izvajanja enajstmetrovk, a uspeh pripisal predvsem intuiciji in sreči.
Tako je Argentina dobila naslednika Sergia Goycochee, ki je pred 24 leti na SP v Italiji blestel pri branjenju enajstmetrovk. Maradonova Argentina je v četrtfinalu proti Jugoslaviji in v polfinalu proti Italiji zmagala po enajstmetrovkah. V polfinalu je Goycochea ubranil strela Roberta Donadonija in Alda Serena, v finalu pa ga je z bele točke za las ugnal Andreas Brehme, kar je bilo dovolj za nemško zmagoslavje in revanšo za finale iz Mehike 1986. Kakšen bo tokrat razplet, kako premagati Nemčijo, ki je s 7:1 razbila Brazilijo? »Tudi Nemčija ni nepremagljiva, Brazilija proti njej ni bila prava,« je Maradona prepričan o najslajšem koncu SP za Argentino – s pokalom po zmagi nad »elfom« sredi Maracane ...
