Tiskane izdaje
Kdo se bo uvrstil v polfinale? Francija, Kolumbija, Argentina in Nizozemska. To je moja napoved, ki jo bom pojasnil z naslednjimi besedami.
Francija je moštvo z energijo. Po neuspehih na zadnjem SP in EP je lačna uspehov, vrnitve v svetovni vrh in nazadnje se ji je tu vse izšlo. Zmagovala je in si utrjevala samozavest. Ima Karima Benzemaja, sicer nepredvidljivega napadalca, ki lahko vstane tudi z levo nogo, toda strelca, ki ne bo ponovil alžirskih spodrsljajev v napadu. Francozi so precej izboljšana različica Alžirije, imajo tehnično dovršene in hitrejše posameznike, ki bodo v zadnjih 25 ali 30 metrih zadeve reševali bolj učinkovito, kot so jih Alžirci proti Nemcem. Njim ne zaupam, ker igrajo preveč tvegano. V zadnji vrsti dopuščajo preveč prostora, dvobojev 1:1, 2:1, 1:2. To je za turnirski sistem tekmovanja enostavno preveč tvegano. Nemci so hodili po robu, reševal jih je vratar Neuer.
Brazilija ni Brazilija, kot smo jo poznali in smo ob njenih igrah vedno uživali. V njeni igri ni veselja, ni pronicljivih potez, lahko bi rekel, da je postala normalna ekipa, da se rešuje tudi s srečo. In to za Brazilijo ni normalno. Kolumbija je bolj brazilska, a je po tradiciji uspehov še vedno majhna reprezentanca. Za Kolumbijo bo izziv preseči majhnost in če jo bo presegla, bo uspešna. Kolumbija ima Jamesa, ki je celovitejši nogometaš kot Neymar. Ta pretirava s padanjem. Messija ali Ronalda ni mogoče videti, da bi tako padala.
Belgija je odlična reprezentanca, toda zanjo se bo SP končalo. Argentina z Messijem je prva favoritinja. Verjamem, da je najtežje biti argentinski selektor. Po eni strani ima vrhunske igralce z Messijem na čelu, po drugi nima modela igre in vrste nogometnih zakonitosti. Vsako organizirano moštvo naj bi delovalo po nekaterih principih, česar pri Argentini ni. Ni treniranega gibanja, vse, kar je, je Messi. Kar bo storil on, bo Argentina. Druge izbire selektor preprosto nima.
Kostarika je simpatična, na papirju popoln avtsajder, tako da se zdi, da je razplet že znan. Ampak za Nizozemce bo pot do polfinala posuta s trni. Naleteli bodo na fanatizem tekmecev, kar bi jim utegnilo povzročiti silne težave. Velja pa opozoriti še na negativen učinek gledališkega padanja Arjena Robbna. Sodnik bo imel bržkone strožja merila.
Omenil bi še dve zadevi. Čile je bil po kakovosti igre v ospredju in je morda igral najboljši nogomet na prvenstvu. Vedeti je treba, da je igral s Španijo, Nizozemsko in Brazilijo.
Verjamem, da je za gledalce SP zadetek v polno, za trenerje in igralce pač ne. Eno je, kar govorijo, drugo, kar mislijo. Ne verjamem v napadalno filozofijo, več so opravile vremenske razmere – vročina, vlaga ... Ni trenerja, ki bi si želel, da bi njegove ekipe igrale nogomet »gor in dol«. Tako se je igralo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pri čemer je razlika v tem, da so nogometaši zdaj hitrejši in močnejši.
