Messi čakal kar 3286 dni, a ni navdušil

Rio de Janeiro – Argentinsko reprezentanco že dolgo spremlja očitek, da ima odlične napadalce in čvrsto obrambo, vmes in v vratih pa premalo. Oceni je pritrdil tudi njen uvodni nastop na letošnjem SP. Lionel Messi je resda zatresel mrežo BiH, toda njegovo moštvo je bilo ob zmagi z 2:1 vse prej kot prepričljivo.

»Zelo sem si želel zatresti tekmečevo mrežo. Ne samo zaradi svojega zadovoljstva, preprosto smo potrebovali drugi gol za mirnejše nadaljevanje. Nismo prikazali velike predstave, toda nalogo smo izpolnili, pomembno je bilo začeti z zmago. Nismo igrali tako, kot smo navajeni, svoje pa je storila še napetost zaradi pričakovanja prve tekme,« je po tekmi dejal Messi, ki je prvič v karieri dosegel gol na brazilskih tleh in z njim podvojil svoj izkupiček na mundialih. Po zadetku proti Srbiji in Črni gori (6:0) leta 2006 je moral na naslednjega čakati kar 3286 dni, zato je bil njegov izbruh čustev razumljiv.

Več pozornosti kot njegov sprehod mimo obrambe BiH in neubranljiv strel so vendarle pritegnile težave argentinskega moštva. Selektor Alejandro Sabella se je namreč v prvem polčasu odločil za postavitev 5-3-2, ki jo je običajno prihranil za največje tekmece ali za nastope brez Messija v zasedbi. Zgodnji avtogol Seada Kolašinca pa je v nasprotju z nogometno logiko bržkone celo dodatno uspaval taktično usmerjene Južnoameričane.

»Odkar je Italija dala popolno svobodo Andrei Pirlu, igra podobno, kot je Argentina dolga leta. Naša izbrana vrsta pa je s petimi branilci podobna 'azzurrom' izpred 20 let. Gledamo 'catenaccio' in osamljene poskuse napadov. Moštvo se je pripravilo na šahovsko partijo in bilo tudi tako dinamično,« so poudarili argentinski analitiki, ki so seveda opazili, da se je moral Messi zaradi pasivnosti Angela di Marie in Maxija Rodrigueza vračati po žogo zelo daleč od vrat BiH in jo praviloma hitro izgubil, medtem ko je bil Sergio Agüero povsem odrezan od soigralcev. Jasno je bilo, da oba potrebujeta manj telesnih stražarjev in več ustvarjalnih soigralcev, ki bi lahko pretvorili večjo posest žoge v otipljive koristi.

»Manjka Fernando Gago,« je med televizijskim prenosom ocenil dolgoletni argentinski reprezentant Juan Sebastian Veron in Sabella se je očitno strinjal z njim. V drugem polčasu je poslal v igro tudi Gonzala Higuaina in zaukazal prehod na sistem 4-3-3, v katerem so se njegovi nogometaši počutili bolj domače. Toda napredek – z izjemo Messijevega prebliska po sodelovanju z Higuainom – je bil še vedno odločno premajhen, da bi lahko navijači zadovoljni zapustili štadion Maracana. Argentina resda še nikoli ni izgubila, ko je zanjo igrala njena »fantastična četverica« (Messi, Agüero, Higuain in Di Maria), toda vrzeli je bilo veliko preveč, da bi si lahko obetali naglo izboljšanje. Na njeno srečo se bo v naslednjih tekmah soočila z Iranom in Nigerijo, ne pa z reprezentanco s svetovnega vrha.

»V prvem polčasu je bilo moštvo preveč razvlečeno, z Agüerom nisva mogla sodelovati. Zato so bile spremembe nujne. V nadaljevanju smo imeli več žogo v nogah in akcije približali vratom BiH,« je potrdil Messi, potem ko je njegovo moštvo v 90 minutah igre sprožilo le štiri strele v vrata BiH, medtem ko je Sabella priznal svoj del krivde: »Z rezultatom sem lahko zadovoljen, ne pa z velikimi nihanji v naši igri. Zanje sem delno kriv tudi jaz.« Dobri poznavalci razmer zato pričakujejo, da bo v naslednjih dveh nastopih v skupini F vztrajal pri sistemu 4-3-3 in šele v osmini začel razmišljati o drugačnih možnostih; odvisno od tekmeca pač.

»Seveda se ponuja vprašanje, kako dolgo kaže vztrajati z Messijem, Agüerom, Higuainom in Di Mario. Takšna zasedba zahteva veliko odzivnosti in prožnosti ter pomeni večji pritisk za Gaga in Javierja Mascherana na sredini igrišča. Toda za takšne dvome je dovolj časa,« je prepričan nekdanji napadalec Martin Palermo, zdaj kolumnist časnika Clarin.