Takšnega moštva Van Gaal še ni imel

Nizozemski selektor Louis van Gaal je navdušen nad moštvom, Arjen Robben pa utrujen od opazk.

Objavljeno
06. julij 2014 17.32
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport

Salvador – Naključja ni, nizozemska reprezentanca se je drugič zapored uvrstila v polfinale SP in navzlic manj izkušeni zasedbi akterjev kot pred štirimi leti spet opozorila nase. Doma so jo sicer vzneseni privrženci pospremili zadržano na SP, a zdaj že sanjajo o finalu, najraje proti večnim tekmecem iz soseščine, Nemcem.

V preteklosti je imela vrsta v oranžnih dresih bolj zveneče enajsterice, pravzaprav vse tri, ki so doslej nastopile v finalnih predstavah svetovnih prvenstev, so ponujale več spektakla. Toda kako pomemben je ekipni duh, potrjujejo prav ti brazilski dnevi.

Louis van Gaal je mojster trenerskega posla. O tem pričajo številne lovorike, častili so ga pri velikih evropskih klubih, komaj dobro bo končal to reprezentančno poslanstvo, že se bo lotil reševanja krize Manchester Uniteda. V nogometu zapriseženem mestu na Otoku ga že nestrpno pričakujejo, seveda so mu zadnje predstave »oranja« le še zvišale ugled. Predvsem odločitve o nastopih posameznih igralcev z ustvarjanjem moštvenega duha. V javnih nastopih očitno noče prav nikogar izpostavljati: niti svojih vodilnih adutov – Arjena Robbna, Wesleya Sneijderja in kapetana Robina van Persieja – niti novega Tima Krula junaka iz vrat, ki mu je za konec četrtfinalne drame proti Kostariki namenil branjenje enajstmetrovk, nakar je rezervist svojo vlogo imenitno opravil …

»Ni najboljšega posameznika, zame herojstvo pripada vsej ekipi! Takšnega moštva še nisem vodil,« so zapisali Van Gaalove besede v najbolj branem nizozemskem dnevniku Telegraaf ter ob tem dodali še mnenje iz slačilnice branilca Rona Vlaara: »Takšno pohvalo, da smo najboljše moštvo, nam je selektor namenil že po tekmi z Mehiko. Res smo lahko ponosni na učinek prav vsakogar med nami.«

Ob zgoraj omenjenih selektorjevih besedah bi si marsikdo lahko mislil, da 62-letni strokovnjak plava v frazah, a dejansko je ob nogometnih igriščih doživel že marsikaj in pogosto navdušil tudi s premišljeno psihološko pripravo. Ne gre pa pozabiti, da je prav Van Gaal, čigar priimek so v včerajšnjem nemškem tabloidu Bild posrečeno spremenili v Van Genial, pred štirimi leti dvignil na mednarodno konkurenčno raven Bayernovo jedro reprezentančnih adutov elfa. Takrat je namreč v Münchnu pogumno razdelil nekaj vlog bodisi prihajajočemu valu igralcev bodisi že uveljavljenim nogometašem, a dotlej še ne tako vidnim kot pozneje prav na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki.

In tudi zdaj, ko sicer drugič doslej vodi reprezentanco svoje domovine (prvič jo je med letoma 2000 in 2002), očitno uspešno opravlja zahtevne naloge: omenjeno z vratarjem, med žive je vrnil Dirka Kuyta, kljub pomanjkanju izkušenj v obrambi ni pretiranih lukenj, ohranja ustvarjalnost udarnih adutov. Prav vsak med njimi bi lahko odločil četrtfinale s Kostariko že po rednem delu, a obenem so bili kot prvi izvajalci enajstmetrovk prav vsi natančni. Kapetan je ob tem omenil: »A priložnosti, ki sem ju zapravil, bi lahko plačali s porazom …« Vendar pa je na koncu s soigralci ohranil zbranost v boju za polfinale, v katerem je zdaj na vrsti novi, argentinski izziv. Tudi za Robbna, na prvenstvu doslej najboljšega nizozemskega nogometaša, ki mora ob številnih pohvalah požreti tudi kakšno grajo po izsiljenih padcih v kazenskem prostoru. »Ah, že prav utrujen sem od opazk, češ da se 'mečem' po igrišču,« je omenil in misli usmeril k sredi. K novem velikem poglavju za »oranje«.