Tiskane izdaje
Potem ko je Slovenija leta 2004 - po vrhuncu z dvobojem z ZDA - izpadla iz svetovne skupine in 2005 po uspešnem nastopu v I. evro-afriški skupini izgubila kvalifikacijski dvoboj za takojšnjo vrnitev z Indonezijo, Srebotnikova do lani ni več igrala za reprezentanco. Svoje odpovedi je pojasnjevala s tem, da ob sebi po slovesu Maje Matevžič in Tine Pisnik nima več soigralke, s katero bi lahko Slovenijo vodili v enakovreden boj z najboljšimi ekipami sveta, za obstanek v I. evro-afriški skupini pa njen prispevek ni bil nujen.
Lani se je stanje precej zasukalo, Polona Hercog je začela vedno bolj opozarjati nase, poleg tega pa je Kati po enoletni odsotnosti zaradi poškodbe nastop v pokalu fed prišel tudi zelo prav (in izkazala se je s stoodstotnim izkupičkom). A njena vrnitev med posameznicami je bila kaj kratka, ko je ob koncu lanske sezone napovedala, da se bo posvečala le še dvojicam, je to seveda veljalo tudi za reprezentanco. Oziroma še bolj, saj se brez treninga ne želi igrati z nastopi pod slovensko zastavo, na turneji WTA pa jo mogoče še kdaj prime, da nastopi tudi v posamični konkurenci, če se bo pač uvrstila v kvalifikacije.
»Pokal fed ni ne pravi čas ne pravi kraj, da bi igrala za dušo. Tu je preveč odgovornosti in to preprosto ne bi bilo fer do drugih igralk v reprezentanci. Odkar sem se odločila, da igram le še med dvojicami, me nastopi med posameznicami niso zamikali niti za hip. Zame je to preteklost,« ostaja trdno odločena Srebotnikova, ki bi jo lahko k igranju med posameznicami prisilila le višja sila. Če bi pač prišlo do poškodbe Hercogove ali Maše Zec Peškirič, je Srebotnikova za kapetana Iztoka Božiča, ki je imel velike težave z zapolnitvijo zadnjega mesta v reprezentanci, še vedno tretja igralka, v prednosti pred 16-letno debitantko Tjašo Šrimpf.
»Če bo nujna in ne bo druge izbire, potem bom - jasno - igrala tudi med posameznicami, a za ta nastop nisem pripravljena, saj za to konkurenco nisem trenirala vse od avgusta. Zato takšnih iger kot lani od mene seveda ne gre pričakovati, ne vem niti, kako bi telo zdržalo te napore, vse moje vadbe so zdaj pač posvečene le dvojicam,« o morebitnem nastopu v prvih štirih partijah slovensko-nemškega obračuna pravi Štajerka, ki je sprva sicer nameravala med posameznicami poizkusiti na uvodnem turnirju sezone v Aucklandu, a si je zaradi težav s premoščanjem časovne razlike in povečanim tveganjem poškodbe premislila.
Iz slovenskega vidika bi bilo seveda bolje, da bi bil v pokalu fed enak sistem kot v Davisovem pokalu, torej da bi bile dvojice tretja tekma, ker je šele peta, pa je precejšnja možnost, da Srebotnikova ne bo igrala »živega« dvoboja. »Upam, da res ne, a zato, ker se nadejam, da bodo naše igralke zmago zagotovile že po partijah posameznic. Če pa bo treba odigrati odločilni dvoboj, bom z veseljem skušala prispevati zadnjo točko,« razmišlja Kata, ki realno vendarle vlogo favoritinj prepušča Nemkam, na vprašanje, ali je dvojica najmočnejša točka slovenske reprezentance ta čas, pa odgovarja: »Težko bi ocenila, ker sva s Polono odigrali le en dvoboj. Vem, česa sem jaz sposobna v kombinaciji s Kveto, tudi z Nestorjem sem se takoj ujela, a z nekom pač 'klikne', z drugim ne. Imava pa za zdaj s Polono stoodstotni izkupiček, tako da nama kar dobro kaže ...«
