Stara ljubezen se nikoli ne ohladi

Zaradi različnih jezikov, s katerimi že lep čas govorijo v Tivoliju, je minilo več kot pol leta, odkar so se pri Unionu Olimpiji prvič dogovorili z Goranom Jurakom, ta teden pa le pritisnili pečat na njegovo pogodbo.

Objavljeno
24. januar 2007 10.05
Goran Jurak v boju s Kenanom Bajramovićem
Ljubljana – Zaradi različnih jezikov, s katerimi že lep čas govorijo v Tivoliju, je minilo več kot pol leta, odkar so se pri Unionu Olimpiji prvič dogovorili z Goranom Jurakom, ta teden pa le pritisnili pečat na njegovo pogodbo. Robustni krilni center sicer od konca prejšnje sezone ni imel kluba, a po odhodu Marka Miliča je športni direktor Jure Zdovc prav v njem prepoznal ustrezno zamenjavo, v Celju rojeni reprezentant pa tudi optimistično ocenjuje, da mu igralski premor ni pustil posledic. Potem ko je od poletja odbil kar nekaj snubcev, je sicer pred 14 dnevi skorajda oblekel dres Milana, a je na koncu ogorčeno pospravil kovčke in pristal v Ljubljani. Kot pravi, zaradi neresnega pristopa tamkajšnjega vodstva, ki mu tudi po tednu ni vedelo povedati nič določenega.

»Najprej bi rad razčistil nesporazum: v Milano nisem šel na preskušnjo, marveč smo bili dogovorjeni, da opravim zdravniški pregled in podpišem pogodbo. Ker pa je moštvo kmalu nato visoko izgubilo v DP, je nastopilo neko izredno stanje in svetovali so mi, naj počakam, da se umiri. Na to pa nisem pristal. To je bila res grda izkušnja,« pravi Jurak, ki je bil z Unionom Olimpijo sicer za prestop dogovorjen že konec prejšnje sezone, a so, kot pravi, znane spremembe v vodstvu kluba in trenerskem kadru dogovor izničile. »Novi trener Tomo Mahorič je imel drugačne želje, tako da sem tedaj padel iz izbora. Ves čas sem iskal moštvo, katerega ambicije bi bile v skladu z mojimi in bi segali na najvišjo evropsko raven. Ponudbe sem dobival, a me športno niso zadovoljile, finančna plat mi ni bila tako pomembna,« trdi Jurak.

Več preberite v sredini tiskani izdaji Dela...