Šuvakove roke zvezane, okrepitve pa so nujne

»Težko je držati svečo v hladnem novembrskem dežju,« so nekoč v svoji sloviti baladi prepevali Guns n'Roses, v podobnem slogu pa ta čas minevajo tudi hokejski dnevi na Gorenjskem.

Objavljeno
04. november 2009 13.56
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Jesenice - Na Jesenicah v taboru državnih prvakov sveča upanja iz tekme v tekmo ugaša, na Bledu čaka reprezentančnega selektorja Johna Harringtona zvrhan koš dela v sezoni, v kateri pardona ne bo – javnost bo na domačem ledu, od 17. do 23. aprila v Tivoliju (tekmeci Hrvaška, VB, Madžarska, Poljska in Koreja), zahtevala vrnitev v skupino A.

Jeseniške sage s hudim pomanjkanjem denarja in posledično tudi kadra pravzaprav niti ni težko razumeti. Toda zgodba obiskovalcev tekem, ki plačujejo (pre)drage vstopnice, je že dolgo jasna. Taborjenje na dnu prvenstvene razpredelnice jih ne zanima, četudi so pred sezono mnogi med njimi zaploskali tako vrnitvi ruskega vetra kot tudi uveljavitvi novih najstnikov iz tradicionalno bogate valilnice v Podmežakli.

Pa vendarle: niz porazov je vrgel pozabo na poletno sanjarjenje, zadnji »sovjetski« rod z izjemno tehnično zelo konkurenčnega Estonca Andreja Makrova še zdaleč ni na ravni nostalgičnih spominov iz začetka devetdesetih (Vladimir Krikunov, Sergej Borisov, Albert Maljgin, Andrej Kvartalnov, Igor Beljajevskij, Nikolaj Varjanov in seveda Ildar Rahmatulin, sicer zdajšnji trener), dnevno prihajajo na plano novi dolgovi zadnjih let in zategadelj še nezaupljivost menedžerjev ter dobaviteljev opreme.

Verjeti gre Zvonetu Šuvaku, nekoč najučinkovitejšemu klubskemu in reprezentančnemu strelcu, da se pred tako zahtevno nalogo, kot je sedanja v vlogi športnega direktorja, še ni znašel, prav veliko pomagačev na potapljajoči se barki pa ni. Vsi tisti, ki so jo v zadnjem letu ali dveh preusmerili k tako divjim valovom, pa so – kakopak – pravočasno zbežali pred brodolomom …

Navijaško jedro, sodeč po vzklikih na zadnji tekmi, zahteva Rahmatulinov odhod s trenerske klopi. Kajpak so po tako črnem nizu in komaj sedmih osvojenih točkah prevetritve strokovnega štaba del običajnega scenarija, le da so ta čas Šuvakove roke zvezane. Nekdanji ruski ljubljenec Podmežakle je sploh eden redkih, ki se je v tako zahtevnih razmerah poleti hotel lotiti vodenja moštva. Že takrat – kot tudi zdaj – pa denarja za kakovost iz tujine, naj si bo na klopi ali ledeni ploskvi, dejansko ni. Jesenice bi ta čas potrebovale vsaj še eno napadalno trojko ravni sedanje udarne (Razingar-Hebar-Tičar) in branilca ali dva za zbranost in učinkovitost tako pri nalogah na svoji polovici kot tudi v napadu z igralcem več.

Pričakovati dodano vrednost od vsaj polovice moštva, ki se komaj spoznava z ostro avstrijsko konkurenco, pa je nerealno in utopično. Povrhu pa še udarnim adutom ne gre vse po načrtih: kapetan Tomaž Razingar, ta čas povrhu še na seznamu poškodovanih, je zagotovo sposoben precej več, Andrej Hebar pogreša gole, v branilski vrsti, tudi med izkušenimi reprezentanti, je napak preveč. Omenjeni se morajo zavedati svoje odgovornosti, slediti morajo tudi resni pogovori v slačilnici s trenerjem in športnim direktorjem.

Državna reprezentanca? John Harrington in Dany Gelinas sta si razdelila nalogi: selektor bo vodi udarno izbrano vrsto od petka do nedelje na turnirju na Madžarskem, Gelinas pa mlado selekcijo do 20 let na blejskem turnirju. Tako je ta čas v blejskem hotelu Astoria zaznati pravi živžav približno 50 hokejistov.

Pisali smo že, da je udarna vrsta zdesetkana brez nekaterih stalnih reprezentantov, toda v moštvu je tudi jedro izkušenih igralcev, ob njem pa mladi rod z Jesenic in iz Ljubljane. Slednji so prišli na priprave s popotnico dveh odmevnih klubskih zmag, za Jeseničane je po mučnih dneh v Podmežakli prav dobrodošla sprememba okolja. Vsi skupaj pa se jutri selijo na Madžarsko – s Hrvaško, Italijo in domačo vrsto bodo skočili z deske k nadaljevanju sezone, katere krona bo SP skupine B na domačem ledu.