Svetilnik Miran Pavlin

Trenutno Pavlin dokazuje in potrjuje, da obvlada slovensko prvo ligo vsaj tako dobro, kot je v štirih nižjeligaških sezonah krmaril bežigrajski voz. Do kdaj mu bo to (spet) v dvojni vlogi uspevalo na koprski barki, je drugo vprašanje.

Objavljeno
14. september 2009 20.17
Rok Tamše
Rok Tamše
Če se zgolj slepo naslonimo na dejstvo, da bo glavni igralec Luke Koper in eden najvidnejših akterjev aktualnega prvoligaškega prvenstva Miran Pavlin v začetku oktobra dopolnil 38 let, se nujno vprašamo, kaj za vraga v tej desetčlanski ligi počnejo njegovi mlajši tekmeci. Glede na prikazane igre pa niso edino mlajši tisti, ki bi ob tem vprašanju morali privzdigniti obrvi, temveč je to tudi ali najprej sam »Pajo«. Ne igrajo namreč mladi in stari, igrajo dobri in slabi. To in še druga dejstva je nekdanji kapetan slovenske reprezentance in strelec zgodovinskega gola v ukrajinskem Kijevu za pot na Euro 2000 dodobra spoznal na nemški, portugalski, turški in ciprski sceni. Ker ga telo uboga tudi v veteranskih letih - posebna hvala gre poudarjenemu športnemu življenju, hvaležnost pa si zaslužijo tudi geni in sreča glede poškodb -, lahko Pavlin zlahka deli lekcije kar v dvojni vlogi, tudi kot športni direktor rumeno-modrih z Obale.

Po eni strani čudi, da Olimpija Ljubljana ni zadržala Pavlina kot igralca za to sezono, kasneje pa bi ga po dogovoru imenovala za športnega direktorja. Toda če upoštevamo zakulisne igrice v ljubljanskem taboru ter vezano trgovino s kadri, ki so ji botrovali nakazani potencialni pokrovitelji, je morda celo bolje, da se je zgodil »trk velikih egov«, kot so hoteli nekateri prikazati razhajanja na relaciji Izet Rastoder - Franci Zavrl - Zoran Janković - Pavlin. Seveda bi bilo na tem mestu lahkomisleno prezreti škandalozni bojkot Olimpijine drugoligaške tekme v Kranju, ki so ga pripisali Pavlinu, nešportno dejanje pa je bilo zadosten razlog, da mu iztrgajo zeleni dres.

Trenutno Pavlin dokazuje in potrjuje, da obvlada slovensko prvo ligo vsaj tako dobro, kot je v štirih nižjeligaških sezonah krmaril bežigrajski voz. Do kdaj mu bo to (spet) v dvojni vlogi uspevalo na koprski barki, je drugo vprašanje. Jasno je, da je prekaljeni vezist, ki v pozni jeseni kariere zabija gole kot za šalo, poln izkušenj, delovne vneme in ambicij. Nogometna Primorska - kot tudi vse ostale sfere s skrajnega zahoda naše dežele - pa je specifična in pogosto nepredvidljiva kot morje. Ob odličnih rezultatih se pravzaprav nobenemu članu vznesene posadke ne zdi vredno pogledati v podpalubje, kjer bi se znale skrivati potencialne težave. Na primer ta, da bi se lokalpatrioti ob prvem spodrsljaju ali nesporazumu obregnili ob prestarega Gorenjca, polnega lastnih interesov.

Verjetno je Miran Pavlin že po slovesu od Olimpije »odkljukal« športno-funkcionarsko začetništvo. Politično je v času zadnjih volitev v državni zbor, ko je v modro-rumeni barvi (samo obrnjeni aktualni kombinaciji) pod poveljstvom Janeza Janše predstavljal športni svetilnik, ki pa ga resnici na ljubo nihče ni upal prižgati, da bi svetil na odprto morje. Zanimivo bo videti, če bodo drugačne poteze vlekli v nogometni Luki Koper, ko bo treba ovrednotiti zasluge in na njihovi podlagi razdeliti vloge za prihodnost. Le kaj je Pavlinu zaupal Mladen Rudonja?