Đoković se brani z ljubeznijo in mirom

Pariz – Turnir iz serije masters v Parizu, zadnji v rednem delu teniške sezone, bržčas še nikdar ni bil pod takšnim drobnogledom kot tokrat. V naslednjih dneh bosta znana še zadnja udeleženca sklepnega turnirja osmerice, še veliko bolj pa bo na očeh dvoboj med Novakom Đokovićem in Andyjem Murrayem za 1. mesto na svetovni lestvici.

Kar se je pred nekaj meseci zdelo nemogoče, je zdaj zelo blizu uresničitve. Po junijski zmagi na Roland Garrosu je imel Đoković na 1. mestu ATP več kot 8000 točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem Murrayem, ta teden Srb vodi le še za 1915 točk, v ponedeljek, ko se bodo brisale še točke za sklepni masters (ta se začne prihodnjo nedeljo), pa bi se lahko imeni na vrhu že zamenjali. V tenisu se stvari pač lahko spremenijo veliko hitreje, kot bi bilo pričakovati, a Nole je po pariški zmagi padel v krizo, Škot je naredil skorajda vse prav, edini spodrsljaj si je v bistvu privoščil s četrtfinalim porazom na OP ZDA. Odtlej je na turneji ATP nepremagljiv, osvojil je Peking, Šanghaj in minuli teden še Dunaj (15 zmag v nizu), dva scenarija pa ga zdaj peljeta na 1. mesto svetovne lestvice, na katerem Britanca doslej še ni bilo … Murray bi Đokovića prehitel, če bi sam osvojil Pariz in bi srbski as izpadel pred finalom oziroma bi bila za Škota dovolj že uvrstitev v finale, če bi Nole izgubil pred polfinalom. Vse druge različice na vrhu ohranjajo Srba, ki bi si lahko zagotovil št. 1 ob koncu leta, če bi osvojil Pariz, Murray pa bi turnir končal najkasneje v četrtfinalu.

Đoković je v zadnjem obdobju igral veliko manj od največjega tekmeca, saj je po OP ZDA nastopil le še v Šanghaju, kjer ga je v polfinalu presenetljivo ugnal Roberto Bautista Agut. Murrayevo približevanje v svetovnem zaporedju je bila zanj odlična in nujno potrebna motivacija. »Zdaj sem v boljšem psihičnem stanju, kot sem bil pred meseci, po zmagi na Roland Garrosu. Želim si na igrišče in boriti za vsako točko, saj je v igri vendarle pomembna stvar. Andy morda igra tenis življenja in si vsekakor zasluži biti v tem položaju, da se bori za št. 1, vendar pa to ni odvisno le od njega, ampak tudi od mene,« pravi Đoković in zatrjuje, da se počuti prerojenega.

Srb naj bi sicer padel pod močan vpliv duhovnega guruja Pepeja Imaza, ki je sicer nekoč igral (ne prav uspešno) tenis, zdaj pa pridiga o ljubezni in miru … Nole je bil že prej znan kot velik zagovornik meditacije, s Špancem pa se je zbližal, ko je ta ozdravil Novakovega brata Marka depresije, v katero je zapadel, potem ko je propadla njegova teniška kariera. Imaz si je v Đokovićevem življenju izboril tak status, da je ta teden del njegovega strokovnega štaba na turnirju v Parizu, kjer ni nobenega od dveh teniških trenerjev, ne Mariana Vajde ne Borisa Beckerja (nadaljnje sodelovanje z Nemcem je tako ali tako vprašljivo). Z njegovo pomočjo bo Đoković skušal dvoranski turnir v Parizu osvojiti še četrtič zapored in skupno petič. »Delam na svoji igri in če bom na želeni ravni, potem lahko izzovem in premagam katerega koli tekmeca,« se bodri 122 zaporednih tednov (skupno pa 223) prvi igralec sveta, ki je pred dobrimi štirimi meseci Pariz zapustil z uresničenim velikim ciljem, tokrat pa bi bili lahko občutki povsem drugačni.

V Parizu bo padla tudi odločitev o zadnjih dveh potnikih na turnir osmerice v London. Nastop so si že zagotovili Đoković, Murray, Stan Wawrinka, Miloš Raonić, Kei Nišikori in Gaël Monfils, v najboljšem položaju za preostali mesti sta Dominic Thiem in Marin Čilić, sledita Tomaš Berdych in David Goffin.