Bratska naveza pogleduje proti solatni posodi

Ljubljana – Andy Murray s sezono na turnirjih za veliki slam bržčas ni zadovoljen, četudi je na OP Avstralije igral v finalu. Ostal je brez naslova, posebej veliko razočaranje pa doživel s porazom v osmini finala OP ZDA. A vendarle bi bilo lahko letošnje leto zanj nekaj prav posebnega: nasmiha se mu zmaga v Davisovem pokalu.

Eno od najprestižnejših ekipnih tekmovanj v športu je spet potrdilo, kako zelo zanimivo je, kaj igralci, ki vso sezono igrajo zase, pokažejo, ko je enkrat v igri le reprezentančni nastop. Medtem ko je bil dvoboj med Belgijo in Argentino tako izenačen, da je odločala šele peta partija, je bil polfinale v Glasgowu med Veliko Britanijo in Avstralijo odločen po štirih tekmah, med katerimi je bila sobotna med dvojicami zares izjemna, junak pa je pričakovano postal Andy Murray. Tako kot že v četrtfinalu proti Franciji je priigral vse tri točke, med dvojicami z bratom Jamiejem, kar pomeni, da je na dobri poti, da osvoji Davisov pokal, kar družina Murray.

Tretji igralec sveta je imel ta konec tedna zelo zahtevno delo, četudi je v petek s Thanasijem Kokkinakisom opravil prepričljivo. V sobotnem dvoboju dvojic sta namreč s starejšim bratom štiri ure trla odpor Sama Grotha, sicer rekorderja po hitrosti servisa (263 km/h), in Lleytona Hewitta, neuradnega rekorderja v bojevitosti. Hewitt je v zadnjem nastopu v Davisovem pokalu (prihodnjo sezono se bo namreč upokojil) to potrdil še zadnjič, a za zmago vendarle ni bilo dovolj. In po tej izjemno naporni bitki je moral A. Murray včeraj spet na igrišče, in to prvi, za nameček proti najboljšemu Avstralcu, Bernardu Tomiću. A z izjemo izenačenega prvega niza je na krilih približno 8000 bučnih škotskih navijačev tudi to nalogo opravil gladko in Veliko Britanijo popeljal v prvi finale po letu 1978.

»Zmaga za državo in reprezentančne kolege mi pomeni zares veliko. Vedeli smo, da bo to izjemno težaven dvoboj, Avstralija ima tako kakovost kot bogate izkušnje, borili smo se, vsak je odigral svojo vlogo in vesel sem, da sem danes dokončal naše delo. Ta konec tedna je bil zame tako telesno kot mentalno zelo naporen, povsem sem izžet. Za nameček se nisem počutil najbolje, saj sem se boril z bolečinami v hrbtu, a težave sem skušal čim bolje prikriti,« je dejal Murray, ki edini od teniške velike četverice še nima velike solatne posode.

Murray si je ob tem tudi zaželel, da bi se Velika Britanija v finalu pomerila z Argentino, saj bi bil v tem primeru dvoboj na Otoku, a za naslov se bo udarila z Belgijo. Četudi so sobotne dvojice tehtnico nagnile na argentinsko stran, kar je pogosto odločilno, so Belgijci v Bruslju zadnji dan vpisali obe točki, najprej svojo drugo David Goffin, odločilno pa nato Steve Darcis. »To je eden od največjih trenutkov v moji karieri. Tako zelo težko je bilo ohraniti mirno kri,« je žarel Darcis, potem ko je zagotovil enega najbolj nepričakovanih finalov (od 27. do 29. novembra) Davisovega pokala. Zanimivo, Belgija in Velika Britanija (oz. tedaj Britansko otočje) sta se enkrat že pomerili za naslov, in sicer daljnega leta 1904. Za Belgijce je bil to do včeraj neponovljiv dosežek, medtem ko so Britanci zmagali že devetkrat, a nazadnje leta 1936.

Slovenija z Litvo

Slovenska reprezentanca, ki ta konec tedna ni nastopala, dela za letos še ni opravila. Potem ko je v 1. kolu izgubila proti Slovaški, ji v prvem poskusu ni uspelo obstati v I. evro-afriški skupini. Zadnjo priložnost bo imela konec oktobra, ko bo gostila Litvo. Slednja je včeraj izgubila z Ukrajino. Slovenija se je z njo dvakrat že merila in obakrat zmagala, seveda pa to ne pomeni nič, če bo naša reprezentanca spet tako okrnjena, kot je bila nazadnje proti Izraelu, ko so nastope zavrnili Blaž Rola, Blaž Kavčič, Tom Kočevar-Dešman, Mike Urbanija. Zanimivo, da je minuli konec tedna v boju za obstanek v tej isti I. evro-afriški skupini Španiji pomagal Rafael Nadal, prav tako David Ferrer …