New York – »Ne vem, ali bom lahko v celoti odigral dvoboj 1. kola,« je pred začetkom OP ZDA svoje dvome razkril Kei Nišikori, najboljši japonski igralec v teniški zgodovini, potem ko se je tudi letos – tako kot že kar nekajkrat doslej – boril s poškodbami. Včeraj se je prebil v svoj prvi newyorški četrtfinale, ko je ugnal enega od tihih favoritov, Miloša Raonića.
Nišikori, ki že nekaj časa na novo piše knjigo japonskega in azijskega moškega tenisa, je v New York pripotoval zelo zaskrbljen glede svoje pripravljenosti. V bistvu je bil njegov nastop dolgo časa vprašljiv, saj so mu v začetku avgusta iz palca desne noge odstranili cisto, zato je moral izpustiti oba severnoameriška turnirja iz serije masters, v Torontu in Cincinnatiju, če ne bi New York gostil ravno grand slama, bi gotovo preskočil tudi to postajo. Tako se je nazadnje vendarle odločil, da bo nastopil, s težkim srcem, brez pričakovanj, pa vendarle … »Nisem prepričan, da je moja odločitev pravilna, a vseeno bom poskusil. Če sem iskren, me pošteno skrbi zavoljo telesne pripravljenosti. Nisem v tekmovalnem ritmu, nisem treniral in ne vem, ali bo noga prenesla vse obremenitve,« je bil pesimističen Nišikori, ki se je letos že prebil v deseterico, ta čas pa zaseda 11. mesto. A tako je Japonec govoril, preden je v 1. kolu gladko odpravil Wayna Odesnika, preden se mu je v 2. kolu po dveh odigranih nizih Pablo Adujar vdal, preden je s 3:0 premagal Leonarda Mayerja in vsekakor, preden je v osmini finala po maratonskem dvoboju ugnal petega nosilca in favorita iz drugega »bobna« Miloša Raonića. Slednji je računal, da bo po dveh porazih v osmini finala tokrat naredil vsaj en korak naprej, posebej, ker je bil v Wimbledonu že polfinalist. Na poti med četverico na travnatem grand slamu je sicer v osmini finala ugnal prav Nišikorija, tako da je zdaj Japonec poravnal ta račun.
»Zares težkih pet nizov, posebej ob servisu, kakršnega ima Miloš. Boril sem se za vsako točko in ko je bilo najbolj potrebno, sem odigral zelo dobro,« je ocenil prvi Japonec v četrtfinalu OP ZDA v odprti eri, ki bi lahko s tem uspehom dobil spet nov veter v jadra. Ne gre namreč pozabiti, da je bil letos v odlični formi, osvojil lovoriki v Memphisu in Barceloni, v svojem prvem finalu na turnirjih iz serije masters v Madridu pa je bil na odlični poti k tretji, saj je bil za razred boljši od Rafaela Nadala, preden si je poškodoval hrbet …
Nišikori in Raonić sta odigrala najdaljšo partijo na letošnjem OP ZDA (4;18), hkrati sta izenačila rekordno pozni konec dvoboja, saj sta si v roke segla ob 2:26 zjutraj, tako kot pred dvema letoma Philipp Kohlschreiber in John Isner ter leta 1993 Mats Wilander in Mikael Pernfors. »Pred nekaj leti sva s Čilićem igrala pet ur in po tem dvoboju sem bil 'mrtev'. A zdaj sem telesno močnejši in mislim, da bo vse okej,« je kljub še nedavnim pomislekom glede pripravljenosti optimističen Nišikori pred naslednjim dvobojem. A veliko vprašanje je, ali je v njegovem rezervoarju zares ostalo še dovolj goriva, da bi bil lahko kos Stanu Wawrinki.
Na isti stopnji kot Raoniću je sinoči spodrsnilo tudi Grigorju Dimitrovu, ki je prav tako sodil v širši krog favoritov, čeprav do letos v New Yorku še ni dobil dvoboja. Bolgara je presenetil Gaël Monfils, dvoboj pa se je končal z – dvojno napako.













