Jelena Ostapenko po poteh Mime Jaušovec

Pariz – Slovenski tenis se te dni spominja največjega uspeha naših igralk in igralcev, 40. obletnice zmage Mime Jaušovec na Roland Garrosu. Štajerka je še dvakrat igrala v finalu, leta 1978 in leta 1983, ko je celo ni bilo med nosilkami (tedaj 16). In vse do včeraj je bila zadnja nepostavljena igralka, ki se je prebila do finala, zdaj jo je nasledila Jelena Ostapenko.

Na rojstnodnevni »zabavi« Timee Bacsinszky (28 let) in Jelene Ostapenko (20 let) se je včeraj zbralo več tisoč ljudi, jasno pa je bilo, da bo osrednje igrišče Roland Garrosa z najbolj želenim darilom zapustila zgolj ena slavljenka. In od najstniških let se je s prvim finalom za veliki slam za Latvijo poslovila Ostapenkova. Igralka, ki doslej še nikdar ni osvojila turnirja WTA, tako da bi bila njena morebitna jutrišnja zmaga prav poseben podvig. Švicarsko-latvijski polfinale so (pričakovano) zaznamovali številni zasuki, saj so si breaki sledili zdaj na eni, zdaj na drugi strani, je pa bil potek v veliki meri odvisen od Latvijke. Ona je bila namreč tista, ki je narekovala ritem, njeni »winnerji« (50) oziroma neizsiljene napake (45) so odločale, kateri bo šla točka. Vsekakor je zelo zanimiv podatek, da je povprečna hitrost njenih forehandov 120 km/h, kar jo uvršča na 4. mesto na turnirju. Celotnem, z moškimi vred! Pred njo so le Dominic Thiem, Stan Wawrinka in Rafael Nadal, takoj za njo Andy Murray ...

»Skušala sem igrati kar najbolj napadalno in udarjati žogico na vso moč, kadar je bilo mogoče. Mislim, da je bila to pot do zmage. Sicer je backhand moj priljubljeni udarec, a tudi forehand je zdaj dober. Lepo je rojstni dan proslaviti s finalom,« je dejala presrečna Latvijka, ki je bila od tekmice boljša s 7:6 (4), 3:6, 6:3. »Pred začetkom si nikakor nisem mislila, da bom v finalu, a vsak dvoboj sem odigrala bolje,« je ocenila ta čas še 47. igralka sveta, prihodnji teden pa članica dvajseterice, pri kateri so se kaj hitro začeli poznati učinki (nekdanje) španske specialistke za pesek, Anabel Medina Garrigues, ki se je njeni ekipi pridružila letos ob prehodu na oranžna igrišča.

V premiernem finalu za veliki slam jo čaka le malo bolj izkušena tekmica Simona Halep, ki se je doslej lovoriki na korak približala enkrat, pred tremi leti prav v Parizu. Halepova bo skušala romunskemu ženskemu tenisu priigrati prvi pokal Suzanne Lenglen po letu 1978, ko je Virginia Ruzici, ta čas njena zastopnica, v finalu premagala še danes zelo dobro prijateljico – Mimo Jaušovec. Romunka je včeraj s 6:4, 3:6, 6:3 premagala Karolino Pliškovo, ob tem pa navduševala predvsem z nepopustljivostjo. Čehinja bi številne točke pri drugih tekmicah že osvojila, tokrat ne, Halepova je vračala nemogoče, pa ne le vračala, ampak večino tudi vrhunsko odigrala. »To je bila res velika borba, veliko sem morala preteči, a vedela sem, da moram vrniti čim več žogic, ker potem Karolina postane nepotrpežljiva. Lepo je biti spet v finalu Roland Garrosa, ki je moj najljubši slam, upam, da se bo razpletlo drugače, kot se je prvič,« si je zaželela Romunka, ki je le še eno zmago oddaljena od 1. mesta na svetovni lestvici. Jutrišnji finale bo tako zanjo štel dvojno.