Kako spet zagnati šport, ki se nikdar ne ustavi?

London - Med športnimi panogami je tenis verjetno še najbolj globalen. Je edini, ki se praktično nikdar ne ustavi, igralci pa so več v zraku kot na tleh. Kar je bila njegova prednost, je v času izbruha koronavirusa največja slabost. Okrevanje utegne trajati dlje kot pri sezonskih ali »teritorialnih« športih.

Profesionalni teniški koledar za letos je predvideval kar 51 »delovnih« tednov. Tudi ko si Novak Đoković, Rafael Nadal in Roger Federer privoščijo teden ali dva prosto, so na planetu vedno turnirji, na katerih se igralci borijo za točke v enotnem sistemu ATP in WTA.

Zato je bil učinek domin po izbruhu še posebej močan. Ko je tik pred začetkom turnirja v Indian Wellsu prišlo do odpovedi, se je 200 igralcev in igralk znašlo na nikogaršnji zemlji sredi kalifornijske puščave. Večina jih ni imela letalske karte, ZDA pa so kmalu zatem ukinile povezave z Evropo.

Zhu Lin se je znaša v dilemi. Imela je karto za Miami, kjer naj bi se turneja WTA nadaljevala, vendar ... »Naj spremenim let in grem v drugo državo? Toda potem bom verjetno morala tam v karanteno. Bojim se ostati v Ameriki. Prosim za nasvet,« je prek družbenega omrežja sledilce nagovorila mlada Kitajka.



Obetavna Dajana Jastremska je takoj, ko je Donald Trump napovedal zaprtje mej, pobrala šila in kopita in odpotovala v Ukrajino. »Imela sem samo 15 minut časa za pakiranje,« je zadnji let komaj ujela 19-letnica.
 

Nič tenisa, nič prihodkov

Časnik Guardian je osvetlil primer Yannicka Madena, 149. igralec na lestvici ATP je načrtoval udeležbo na turnirju serije challenger v Nur-Sultanu. Kolebal je, a se odločil odpotovati. Ko je pristal, je dobil sporočilo, da bo dale oblasti v Kazahstanu vse Italijane, Nemce in Francoze v karanteno za 14 dni. Njegov prvi dvoboj bi moral biti v sredo in ko bi se že moral ogrevati, je izvedel, da ima le nekaj ur časa, da zapusti državo. Uspelo mu je odleteti v Moskvo in potem domov v Stuttgart. Šlo je za las ...

»Da zapustim turnir, je bila dobra odločitev po slabi, da sploh grem tja,« je odleglo 30-letnemu Nemcu, ki je v karieri zaslužil že dovolj denarja (560.000 evrov), da mu ne bo hudega med premorom. Toda tenisači so samozaposleni in služijo le takrat, ko igrajo. Pred mnogimi, ki so nižje na lestvicah, so težki časi. Stroški so, ni pa prihodkov in jih očitno še lep čas ne bo.
 

Pariz, London, Tokio

ATP je sezono prekinila za šest tednov, nadaljevala naj bi se 27. aprila v Estorilu in Münchnu. WTA je upala, da bo mogoče izvesti turnirja v Stuttgartu in Istanbulu, ki naj bi se začela 20. aprila in bi po odpovedanem finalu pokala Fed v Budimpešti pomenila uvod v evropski del sezone, a je tudi to padlo v vodo. Preložena je še Praga (27. april), zdaj je novi štart načrtovan za 4. maj (Madrid).



Evropski del ima dva vrhunca, Roland Garros, ki se začne 24. maja, in Wimbledon. Pri obeh obstaja nevarnost, da turnirja ne bo prvič po 2. svetovni vojni. To bi bil hud udarec za organizatorje, katerih nagradni skladi bi težko spet dosegli zdajšnje vrednosti. »Morebitna odpoved ne bo prišla iz francoske zveze. Upoštevali pa bomo priporočila vlade,« je povedal direktor OP Francije Guy Forget.

Podobno razmišljajo v All England Clubu, kjer naj bi se prestižni travnati turnir začel 29. junija in končal 12. julija, manj kot dva tedna pred OI v Tokiu, nad katerimi že visi vprašaj ...