Ko Nadal začne na takšni ravni ...

Ena najodmevnejših zgodb letošnjega Roland Garrosa je vsekakor sodelovanje Novaka Đokovića in Andreja Agassija, ki se prvič preizkuša v trenerskih vodah. Nekdanji prvi igralec sveta in osvajalec zlatega kariernega slama (naslov olimpijskega prvaka in zmage na vseh štirih turnirjih za veliki slam) je o OP Francije, Đokoviću in tenisu spregovoril v intervjuju za Eurosport.

Kdo je prvi teden Roland Garrosa na vas naredil največji vtis?

Osredotočen sem bil sicer na Novaka, v tem kratkem času z njim sem želel narediti kar največ zanj. Izjemno deluje Rafael Nadal, več kot neverjetno je, da je osvojil devet lovorik tu ... Za Rafo je znano, da napreduje skozi turnir in če že začne na takšni ravni, to pomeni velike težave za konkurenco.

Ste presenečeni, koliko igralcev, starejših od 30 let, je ta čas na turneji?

Mislim, da igralci zdaj razumejo, da morajo vložiti vase več, predvsem po telesni plati. Dober pristop imajo. Ko sem sam začenjal in sem imel okoli sebe večjo ekipo, je bilo to nenavadno, danes pa je to nekaj vsakdanjega. Vsi so veliko bolj profesionalni, bolj natančni pri oblikovanju urnika, pri pristopu k treningu, igri, počitku. Zato se kariere podaljšujejo.

Kdo bosta po vašem mnenju zmagovalec in zmagovalka Roland Garrosa?

Ta čas ne morem gledati širše kot skozi oči Novaka Đokovića, o njem se učim na in ob igrišču. Če bi imel njegovo igro, bi bila največja ovira do lovorike ta, da ne bi mogel ponoči spati. Tako vznemirjen bi namreč bil ob prihodu sem. Ta čas lahko govorim le, kdo je v dobri formi, napovedi pa me ne zanimajo več, ker pač delam z Novakom.

Kako se je začelo vajino sodelovanje?

Novak je stopil v stik z mano med turnirjem v Monte Carlu in mislil sem, da mu bom lahko pomagal prek telefona. Zelo sem spoštoval njegov način iskanja rešitev, je oseba, ki navdihuje, ima visok teniški IQ. Imel sem možnost, da pridem v Pariz nekoliko prej, kot sem sprva načrtoval, in delam z njim, saj mislim, da je zelo pomemben za tenis in se je zanj vredno potruditi. Za zdaj se še učim njegovih navad, kaj je zanj pomembno, katere informacije potrebuje, kar potem sestavlja mozaik. Šokiran pa sem, kako zelo hitro se uči, zares neverjetno. A za zdaj si ne pripisujem nikakršnih zaslug. Pri treniranju ne gre za podajanje informacij, ampak za to, da športnik verjame tvojim besedam, potem pa jih uresniči, če jih seveda lahko. Veliko zaupanja je potrebno in Novak je oseba, ki močno zaupa. Vsak dan mu gre bolje.

Zakaj se toliko nekdanjih igralcev podaja v trenerske vode?

Za druge ne vem, sam pa sem začutil velik navdih ob tem, da bi pomagal Novaku. To zame ni služba, nisem plačan, sem le zelo predan temu, da bi bil spet kar najboljši. Ker imam veliko obveznosti, mu bom zelo različno na voljo, a tako ali tako mislim, da ne potrebuje ob sebi stalno trenerja. Gotovo bova našla način, da mu bom na voljo, ko me bo potreboval.

Kakšen je bil vaš odziv, ko vas je Novak poklical?

Moj sin, ki je velik Novakov navijač, mi je takoj dejal, naj sprejmem, a sem mu pojasnil, da tega dela na morem prevzeti. Bil pa sem Novaku vedno na voljo za pogovor, tako kot sem bil drugim igralcem, ki so me v vseh teh letih klicali. Potem pa mi je še Steffi dejala, da bi morda užival v tem ... V Parizu sva se spoznala, odslej pa se bova sproti dogovarjala glede na trenutni položaj. Močno se želim naučiti čim več o njegovi mentalni plati, saj gre za prav posebno osebo. Prav tako o taktiki, želim razumeti, kako razmišlja o igri, to je zelo zanimivo.

Kaj rečete Novaku pred dvobojem?

Zelo sem natančen pri navodilih, ki so odvisna od tekmecev. Treba jih je razumeti, vedeti, kaj se lahko pričakuje od njih, in potem tudi, kako uveljaviti svojo igro. Zelo sem osredotočen na strategijo in načrt igre. Novaku izpostavim eno, dve, tri stvari, na katere mora biti osredotočen pri tekmecu.

Kateri je vaš najlepši spomin na Roland Garros?

Velikokrat sem ga zapuščal s strtim srcem, zato je bila zmaga leta 1999 toliko bolj posebna. Največje razočaranje je bil finalni poraz leta 1991 proti Jimu Courierju, saj sem že leto pred tem igral v finalu, prav tako sem bil finalist OP ZDA. Počutil sem se kot velik poraženec, ki nikakor ne more prek ciljne črte in poraz leta 1991 je bil najbolj boleč. Sicer pa nikdar nisem maral peska, zame je bila to najtežja podlaga. Gibanje je povsem drugačno in če nisi odrasel na peščenih igriščih, povsem nenaravno. Na pesku sem igral kot na trdih igriščih, čim bližje osnovni črti, a odboji žogic so bili povsem drugačni.

Kdo je najboljši igralec sedanje ere?

Najbolj fascinantno je, da ta zgodba še ni končana. Kar je storil Federer v tej sezoni, je izjemno, Nadal je briljanten. Ko gledam Novaka, ki je star 30 let, a je videti vsaj pet let mlajši, njegovo telo je mlado, je to prav tako osupljivo ...

S katerim igralcem se danes nikakor ne bi želeli pomeriti?

Če bi moral igrati z Nadalom na pesku, bi se zjutraj zbudil in zaspal nazaj. Ne bi se prikazal na igrišču!