La decima – Nadalov dosežek brez primere

Pariz – Dve sezoni trpljenja – ena zaradi mentalnega padca, druga zaradi poškodbe – sta bili potrebni, preden se je Rafael Nadal na Roland Garros vrnil močnejši kot kdajkoli. Letos je na svojem najljubšem prizorišču pisal teniško zgodovino, deseta pariška lovorika je dosežek brez primere, za konec se je v finalu poigral s Stanom Wawrinko.

Ta čas je največji izziv v tenisu, morda tudi v športu, premagati Nadala na pesku, se je dobro zavedal pred začetkom finalnega obračuna Wawrinka. Švicar, ki doslej odločilnega dvoboja na turnirjih za veliki slam še ni izgubil in ki je veljal za igralca za velike tekme. Tokrat tega ni pokazal oziroma ni mogel pokazati. Ob tem, da tretji nosilec nikakor ni mogel »zagnati svojih motorjev«, je imel na drugi strani preprosto nepremagljivega tekmeca. Uvodnih nekaj iger je bil seveda tudi Nadal spričo veličine dosežka, ki se mu je nasmihal, nekoliko živčen in tedaj si je Wawrinka tudi priigral edino priložnost za break. Ni je izkoristil, naslednje ni bilo več ...

Od 2:2 je bil Rafa neustavljivi vlak, s hitrimi nogami neprebojen v obrambi, ki se je kaj hitro prelevila v dih jemajoči napad. Tudi Wawrinki ni ostalo drugega, kot da zaploska tekmecu. Potem ko je navdušil v polfinalnem maratonu z Andyjem Murrayem, je bil Švicar tokrat v veliki meri zgolj opazovalec šova, ki ga je pripravil najboljši v zgodovini na tej podlagi. To je bil Rafa kot v najboljših časih, morda celo še nekoliko boljši. Le dve uri je trajala zadnja partija Roland Garrosa 2017, po kakovosti gotovo ni bila njegov vrhunec, seveda pa je odtehtalo to, da smo bili priča zgodovinskemu dosežku. Doslej si je Rafa delil rekord po številu zmag na enem turnirju za veliki slam z Martino Navratilovo (Wimbledon), zdaj je absolutni rekorder odprte ere.

»ŠAMP10N,« je čivknil takoj po zmagi, za katero je na turnirju izgubil skupno komajda 35 iger, več kot štiri ni oddal v nobenem nizu. Njegova prevlada je bila popolna, la decima več kot zaslužena, teniški svet nad njo ni skrival navdušenja. Gre pač za zares izjemen dosežek, vprašanje, če oziroma kdaj se bo ponovil. »Osvojiti la decimo je zelo, zelo posebno. Zares neverjetno. Nemogoče je opisati čustva, ki me prevevajo. To je najpomembnejši turnir v moji karieri, adrenalin in živčnost, ki ju občutim tu, se ne da primerjati z nobenim prizoriščem,« je dejal čustveni Rafa, na čigar zgodovinski podvig so bili prireditelji dobro pripravljeni, saj so na konec odra, na katerem je poslušal špansko himno, pritrdili številko 10, zavrteli so film z vsemi njegovimi finalnimi zmagami, na tribuni so izobesili dva velika napisa, 10 ter Bravo, Rafa, dobil pa je tudi posebno repliko pokala mušketirjev z graviranimi letnicami njegovih zmag. Predal mu jo je tvorec njegovih uspehov, trener in stric Toni. 

Od danes je Nadal spet 2. igralec sveta, 2. tudi na večni lestvici zmagovalcev za veliki slam, saj je s 15 prehitel Peta Samprasa, priklonil se mu je seveda tudi poraženec. »Vsekakor igra svoj najboljši tenis. Poraz je težek, a igral sem proti največjemu peščenemu igralcu vseh časov, ki je ravnokar osvojil deseti Roland Garros, kar je zares izjemno,« je dejal Wawrinka, seveda nezadovoljen s svojo predstavo, ki je bila pač daleč od želene ravni. A četudi bi bila na višji, se najverjetneje ne bi razpletlo drugače. Nadala je pač ta čas na pesku, posebej v dvobojih na tri dobljene nize, nemogoče premagati.