Nadal po decimo za nadaljevanje retro sezone

Ljubljana – V »zgodovinskem« tednu za moški tenis, ko na lestvici ATP prvič od njene uvedbe prvih pet mest zasedajo igralci, ki so že dopolnili 30 let, se začenja turnir za veliki slam, ki bi prav tako lahko bil zgodovinski. Rafael Nadal bo namreč glavni favorit Roland Garrosa, na katerem bi lahko osvojil deseto lovoriko, kar bi bil absolutni rekord odprte ere.

Nadal si ta čas rekord po številu zmag na enem turnirju za veliki slam deli z Martino Navratilovo, ki je devetkrat osvojila Wimbledon, a pred jutrišnjim začetkom Roland Garrosa, ki ohranja nedeljski štart, je prvi favorit za dosežek brez primere. Ne glede na to, da je na zadnjem turnirju, na katerem je nastopil, v Rimu, izpadel v četrtfinalu proti Dominicu Thiemu, saj poraz niti ni bil presenetljiv. Za njim je bil pač izjemen niz zmag, ko je osvojil turnirje v Monte Carlu, Barceloni in Madridu, pri čemer je v kneževini in katalonski prestolnici vpisal decimo. Ta bi bila v Parizu seveda še toliko bolj posebna. Glede na to, da je bil Španec odličen že v prvem delu sezone, pred prehodom na pesek, ko je bil od njega boljši le Roger Federer, s katerim sta letos poskrbela za pravo »retro« sezono, bi bilo pravzaprav presenečenje, če ne bi osvojil Roland Garrosa. Njegova igra je pač spet na veliko višji ravni, prav tako je mentalno veliko močnejši, prvič po juniju 2014 je znova ugnal Novaka Đokoviča, tako da se šampionski mozaik spet sestavlja. In, seveda, kar je pri njem še kako pomembno – nima težav s poškodbami. Spomnimo, lansko OP Francije se je zanj razpletlo še posebej boleče, saj se je moral zaradi poškodbe levega zapestja vdati pred dvobojem 3. kola, nato je izpustil še Wimbledon.

»To ni bila moja odločitev, ampak je bila nuja. Tedaj sem si skorajda uničil zapestje. Igral sem dobro, dokler pač moje zapestje ni reklo 'ne',« se je te dni spominjal še enega udarca v obliki poškodbe Nadal, ki se tokrat Roland Garrosa loteva z veliko boljšimi občutki. »Moj forehand je vse boljši, preostanek igre je na želeni ravni, ta čas nimam vzponov in padcev,« je zadovoljen 30-letni Španec, ki ima v Roland Garrosu izjemen iztržek, saj je dobil kar 72 dvobojev in izgubil le dva – leta 2015 proti Đokoviću in veliko bolj presenetljivo leta 2009 proti Robinu Söderlingu.

Nadal, ki se bo v 1. kolu pomeril z Benoitom Pairom, je favorit tudi v očeh tekmecev, okoli njegovih najbližji »sosedov« na lestvici ATP pa je veliko več vprašanj. Prvi nosilec in lanski finalist Andy Murray je v slabi formi, za nameček je v zadnjih dneh še zbolel. Branilec naslova Đoković, ki bi se lahko v polfinalu pomeril z Nadalom, je še vedno neprepričljiv, bo pa tokrat spet pod posebnim drobnogledom, ker bo v njegovi trenerski ekipi sedel Andre Agassi, s katerim sta na igriščih ob Bulonjskem gozdu prvič trenirala skupaj v četrtek. Daleč od prave forme je še en nekdanji pariški zmagovalec Stan Wawrinka, ki pa je tako ali tako igralec navdiha, da Roger Federer, letos takorekoč nepremagljiv na trdih igriščih, ne bo nastopal, je jasno že nekaj časa.

To pomeni, da bi lahko rezultat kariere zabeležil kateri od igralcev, ki v ozadju čakajo na svojo priložnost. Thiem je lani že igral v polfinalu Roland Garrosa, a tudi njegova pot bi se lahko z Nadalovo križala v polfinalu, morda pa bo veliki preboj uspel Aleksandru Zverevu, ki je v zgornji polovici turnirske razpredelnice skupaj z Murrayem in Wawrinko. Nemec na velikih slamih ni še nikdar preskočil 3. kola, a novopečeni član top 10 je v Pariz pripotoval s svojo prvo lovoriko iz serije masters, za katero je v finalu Rima ugnal Đokovića.