Miami – Britanci imajo ta čas prvega tenisača sveta Andyja Murraya, vedno bolj opazno vlogo pa z Johanno Konta igrajo tudi pri ženskah. Od danes sedma igralka sveta je otoškemu ženskemu tenisu v Miamiju, kjer je v finalu s 6:4, 6:3 ugnala Caroline Wozniacki, priigrala največjo lovoriko v zadnjih štiridesetih letih.
Odkar se je Konta lani na OP Avstralije senzacionalno prebila v polfinale, britanski tenis tudi pri ženskah spet bolj prodira v ospredje. Lani je osvojila lovoriko v Stanfordu, letos pa za uvod v sezono v Sydneyju in zdaj še v Miamiju, kjer velja turnir za enega največjih na svetu (premier mandatory). Tako pomembnega naslova niso Britanke vpisale vse od leta 1977, ko je Virginia Wade osvojila Wimbledon.
»Vsak ima drugačno pot. Sama sem potrebovala nekoliko več časa in nekaj več izkušenj, da sem lahko unovčila znanje, ki ga imam. Zdaj igram pametnejši, mirnejši tenis, to pa je zahtevalo veliko časa. Na papirju je sicer vse skupaj videti kot hiter zasuk, a vanj je vloženo veliko let, napovedoval se je zelo dolgo,« je o svojem vzponu pri športno nekoliko zrelejših 25 letih dejala Konta, pri kateri je nekdanja kapetanka britanske reprezentance v pokalu fed, Judy Murray, za točko zasuka izpostavila dvoboj proti Belorusiji februarja 2015, ko je proti Olgi Govorcovi po »grozljivi« predstavi izgubila z 0:6, 1:6.
Odtlej se je marsikaj spremenilo, v štirih finalih WTA je iztržila tri naslove, za preobrazbo pa se v največji meri zahvaljuje Juanu Cotu, ki ji je pomagal pri psihološki pripravi, preden je novembra nenadoma umrl. »On bo vedno del vsega, kar bom storila. Zapustil mi je nekaj neprecenljivih napotkov, s katerimi bo lažje tako moje profesionalno kot zasebno življenje. Še vedno je zelo pomemben del mojega popotovanja,« z veliko žalostjo poudarja Konta, za Karolino Pliškovo druga igralka te sezone. Britanka je vsekakor ena tistih, ki so znale izkoristiti nenavadno stanje v vrhu ženskega tenisa, ki ima zelo neprepričljivo prvo igralko sveta Angelique Kerber, medtem ko ena najboljših v zgodovini Serena Williams več počiva, kot igra. Hkrati pa se Konti gotovo pozna tudi novi trener Wim Fissette, ki je do št. 1 popeljal Kim Clijsters in Viktorijo Azarenka, sodeloval je tudi z nekdaj drugo na svetu Simono Halep. Belgijec se zdi kot nalašč za njen veliki cilj.
»Želim biti najboljša igralka sveta. Odkar sem bila mala deklica, verjamem, da je to možno, seveda pa me čaka še veliko dela. Veliko dvobojev, točk bo treba odigrati za to. A dokler bom trdo delala, možnosti za to vsekakor obstajajo,« je prepričana četrta Britanka, ki se je prebila v top 10 na lestvici WTA (po Jo Durie, Virginii Wade in Sue Barker), s katero je Fissette začel sodelovati zaradi prepričanja, da lahko nekega dne osvoji turnir za veliki slam. A tudi do tja vodi še veliko garanja, pri čemer Roland Garros skoraj gotovo ne bo ponudil priložnosti, saj je doslej v glavnih žrebih turnirjev WTA na pesku vpisala zgolj dve zmagi, potem ko se turnirjev na tej podlagi večinoma ni udeleževala. Zdaj zanjo tako sledi najtežji del sezone in najtežji prehod – s hitre na peščeno podlago.













