Tiskane izdaje
New York – Andy Murray naj bi bil – ne glede na formo in predstave Rogerja Federerja – glavni izzivalec Novaka Đokovića na OP ZDA, nenazadnje je tudi sam ocenjeval, da v New York še nikdar ni pripotoval tako dobro pripravljen. Pa vendar, prav v Flushing Meadowsu je prvič po natančno petih letih na turnirjih za veliki slam obstal pred četrtfinalom. Ugnal ga je Kevin Anderson.
Andy Murray je lovil svojo 19. zaporedno uvrstitev v četrtfinale za veliki slam (Roland Garros 2013 je zaradi poškodbe izpustil), možnosti za to so se zdele odlične, saj je proti Andersonu izgubil zgolj enega od šestih medsebojnih dvobojev, še tega leta 2011. Za nameček se Južnoafričan doslej še nikdar ni prebil med osmerico na največjih štirih turnirjih. A tokrat se je presenetljivo razpletlo s 3:1 za Andersona. »V takšno stalnost je vloženo zares veliko dela in seveda je poraz razočaranje tudi zaradi prekinitve tega niza,« je razočarano priznal Murray, ki je v dvoboju z južnoafriškim bombarderjem pristal na preveč pasivno vlogo, Anderson pa je to z napadalno igro (81 winnerjev) izkoristil.
Medtem ko je Murray prekinil pozitivni niz, pa je Anderson negativnega. Bil je najvišje uvrščeni igralec na lestvici ATP (14.) brez uvrstitve v četrtfinale turnirja za veliki slam, kar sedemkrat doslej je izpadel v osmini finala … Nazadnje v Wimbledonu, kjer je proti Novaku Đokoviću vodil z 2:0 v nizih, v petem pa se je držal do 5:5, preden je doživel boleč poraz. »Wimbledonski dvoboj z Đokovićem je bil vsekakor v mojih mislih, pomembno je bilo, da sem se spomnil, kako sem igral tedaj, saj sem si želel to ponoviti. Ko sem vodil z 2:0 v nizih, pa sem skušal čim manj razmišljati o vodstvu in še posebej sem vesel in ponosen, kako sem odigral zadnji niz,« je ocenil Anderson, ki je podaljšano igro zadnjega niza osvojil celo brez izgubljene točke.
»Menim, da sem odigral enega od najboljših dvobojev. Da mi je to uspelo na tej stopnji kariere, v takšnem dvoboju in da sem se prvič prebil v četrtfinale turnirja za veliki slam, mi pomeni zelo veliko,« je priznal Južnoafričan, ki je tudi deloma že Američan, saj živi v ZDA že deset let, tu je tudi poročen. Pri 29 letih – maja jih bo dopolnil 30 – nenadoma torej igra tenis življenja, zanj vsekakor velja, da ni nikoli prepozno. Pri čemer za sabo še nima toliko teniške kilometrine, kot bi od skoraj tridesetletnika pričakovali, saj se je med profesionalce podal šele v sezoni 2007. Torej z 21 leti, saj je želel najprej dokončati študij na univerzi v Illinoisu. »Moje telo se drži odlično, delam vse, kar lahko, da pazim nanj, se pa zaradi poznega prihoda na turnejo vedno počutim nekoliko mlajšega od tekmecev, ki so enako stari, a igrajo dlje. Potovanja te pač veliko bolj izmučijo kot obiskovanje fakultete,« pravi prvi Južnoafričan v četrtfinalu OP ZDA po Waynu Ferreiri leta 1992.
Starejši kolegi (in kolegice) so mu pri teh letih vsekakor vzor in spodbuda, da lahko pride še daleč, Roger Federer, ki je pred dobrim mesecem dopolnil 34 let, je nenazadnje na 2. mestu svetovne lestvice. »Seveda je on eden od največjih športnikov v zgodovini, vseeno pa mislim, da se tudi moja pot še vzpenja. Še vedno napredujem, želja je tu, menim, da me leta ne smejo skrbeti. Od nekdaj sem sanjal o preboju v svetovno deseterico, čutim, da se ji približujem, pa tudi peterica, ki predstavlja moj veliki cilj, ni nedosegljiva,« je zalet dobil Anderson. Veliko bo lahko dokazal že v četrtfinalu, v katerem se bo pomeril s Stanom Wawrinko. Drugi par v spodnjem delu razpredelnice je Richard Gasquet – Roger Federer, pri ženskah pa Petra Kvitova – Flavia Pennetta in Simona Halep – Viktorija Azarenka.
