Od Cancuna prek Dunaja do Wimbledona

Slovenski teniški igralec Grega Žemlja končuje kariero. Ostaja v tenisu, igral bo tudi nogomet.

Objavljeno
08. avgust 2017 00.53
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec
Portorož – Grega Žemlja je potrdil, da v tem tednu na turnirju v Portorožu uradno končuje kariero profesionalnega teniškega igralca. V petek zvečer bo na osrednjem igrišču odigral ekshibicijski dvoboj proti Aljažu Bedenetu, sodelovala bo tudi obetavna Kaja Juvan.

Zakaj ste se odločili za konec kariere?

Nekaj časa se je že pletla ta zgodba, a pred dvema tednoma sem na daljšem dopustu zbistril glavo, razmišljal o vseh dogodkih v zadnjem obdobju in prišel do zaključka, da je tukaj v Portorožu najlepša priložnost za konec kariere. Precej je navijačev, tukaj so starši in ostali člani ekipe, ki sprva niso bili navdušeni nad mojo idejo. Bilo je težko, ampak tako sem se odločil.

Kaj so vam rekli najbližji?

Nekateri so se verjetno upalii na kakšen dober rezultat in verjeli vame, da sem še sposoben dosegati vrhunske rezultate. Toda preprosto se nisem več zadovoljil zgolj z igranjem na turnirjih serije challenger in z uvrstitvami med stotim in dvestotim mestom na lestvici ATP, zato vem, da sem se odločil pravilno.

Kakšno bo življenje brez tenisa?

Zagotovo ostajam v tenisu, le v kakšni drugi obliki. Načrte za prihodnost že imam, zato mi ne bo dolgčas.

Kaj natančno boste počeli?

Predvsem bi rad pomagal mladim slovenskim igralcem, ki se prebijajo v člansko kategorijo. Takrat je največ težav, ko ogromno talentov zaostane ali celo konča kariero.

Ste nekoč verjeli, da lahko kakšen Slovenec pride med najboljših sto na svetu?

Čeprav sem sanjal o tem, je to tedaj veljajo za nekaj nedosegljivega. Nisem si niti predstavljal, da bi lahko potem prišel celo med najboljših petdeset. Toda ko greš korak za korakom, vse skupaj ni več tako nedosegljivo. Imel sem tudi dobro podporo staršev, celotne ekipe in kluba.

Na kaj ste najbolj ponosni?

Vse skupaj se je začelo s prvo zmago na turnirjih serije challenger v Cancunu. Morda se zdaj sliši kot majhen rezultat, toda takrat je bil to zame neverjeten dosežek. S tem se je začela moja pot navzgor, zatem so mi sledili tudi ostali – Blaž Kavčič, Aljaž Bedene, Blaž Rola … Vsi nadaljnji rekordi so se samo vrstili in na njih nisem bil preveč pozoren.

Je bila zmaga nad Grigorom Dimitrovom v Wimbledonu 2013 vaša največja?

Najboljši tenis sem sicer igral na turnirju ATP na Dunaju jeseni 2012. Obračun z Dimitrovim se je sicer precej lomil, ogromno je bilo dobrih servisov, dvoboj je bil razpotegnjen na tri dni, v petem nizu sem slavil z 11:9 … Zmage v Wimbledonu so nekaj posebnega, toda vseeno sem najboljše igral na Dunaju.

Obžalujete, da so se vam zdravstvene težave pojavile prav po uvrstitvi med najboljših petdeset na svetu?

Morda bom kdaj v prihodnosti obžaloval, toda trenutno ne. Pred tem nisem imel nobene poškodbe, toda prej ali slej se vsakemu dogodi kakšna zdravstvena nevšečnost, meni se je v takšni obliki. Verjamem, da sem bil zaradi tega prikrajšan za marsikateri vrhunski rezultat, vendar jeze ali razočaranja ne čutim. Takšne stvari te naredijo zgolj močnejšega.

S kakšnimi pričakovanji ste prišli v Portorož?

Še sam ne vem, kje sem. Kondicijsko nisem imel dovolj treningov, kar se pozna pri določenih gibih, a upam, da lahko z izkušnjami in navijači poskrbim za kakšno presenečenje.

Potem boste zadovoljni, če bo petkova ekshibicija odpadla?

Ekshibicija ne bo odpadla, četudi pridem v polfinale ali finale. V vsakem primeru bom v petek sodeloval.

Vedno ste tudi z veseljem igrali za slovensko reprezentanco.

Zame je bilo igranje v reprezentanci vedno v velik užitek. Skupaj smo preživeli teden dni, imeli smo dobro vzdušje, selektorjev sistem mi je zelo ustrezal, čeprav komu drugemu morda ni. Po igranju v Davisovem pokalu sem dobil ogromno energije tudi za ostale turnirje v osebni karieri.

Je še kakšna možnost, da nadaljujete kariero vsaj v reprezentanci?

Obstaja možnost, čeprav ne vem, če se obetajo spremembe v ekipi. V zadnjih treh preizkušnjah smo imeli oslabljeno reprezentanco, zato se bo nekaj moralo spremeniti. Malce sem se umaknil od dogajanja, saj končujem kariero, toda poskušal bom ostati v kondiciji. Če se stvari poklopijo, potem bi dvojice lahko odigral vsaj solidno.

Boste zdaj res igrali nogomet?

Projekt je zelo na začetku, poln zanesenjaštva, a težko mu damo pravo vrednost, saj še ne bomo igrali v kakšni resni ligi. Zbrali smo se namreč nekdanji in sedanji teniški igralci, z nogometom pa vzdržujemo kondicijo. Že zdaj lahko povem, da bomo imeli septembra dve tekmi z avstrijsko teniško ekipo, njen kapetan je Dominic Thiem.

Katero igralno mesto vam pripada?

Trenutno še ugotavljamo, katera pozicija komu najbolj ustreza. Najbolje se znajdem kot osrednji branilec, soigralci so me izbrali za izvajanje enajstmetrovk, kot kapetanu ekipe pa mi je v čast, da smo tako povezani tudi izven tenisa.

Kdo je vaš nogometni vzornik?

Kot navijaču Manchester Uniteda sta mi najbližje Nemanja Vidić in Rio Ferdinand, čeprav sem v preteklosti igral bolj napadalno, tako kot Ruud van Nistelrooy.