Tiskane izdaje
London – Vzpenjati se po lestvici je največkrat veliko lažje kot se nato ohraniti na vrhu, posebej v tenisu, kjer je konkurenca zares številčna in tekmeci oziroma tekmice prežijo na vsako priložnost za dragoceni skalp. To v tej sezoni na svoji koži dodobra občutila tudi Eugenie Bouchard, odkritje prejšnjega leta, tudi wimbledonska finalistka.
Wimbledon, ki se bo z dvoboji glavnega žreba začel v ponedeljek (kvalifikacije pa so se že, a brez slovenskih igralcev), je lani utrdil status prihajajoče zvezdnice pri Eugenie Bouchard, ki je pred tem že igrala v polfinalu OP Avstralije (še kot najstnica) in Roland Garrosa ter osvojila lovoriko WTA v Nürnbergu, a finale največjega turnirja je vendarle nekaj posebnega. Pri čemer je Kanadčanka navdušila tudi s svojo igro in imela na velikih slamih na koncu leta odlično povprečje (na OP ZDA je igrala v osmini finala), vse skupaj se je zdelo kot izvrstna odskočna deska za to sezono in dokončni preboj med najboljše, tudi za zmago na velikem slamu. Resda je ta še vedno v igri, a prva polovica leta 2015, v kateri je trenerja Nicka Saviana zamenjala s Samom Sumykom, ki je do št. 1 popeljal Viktorijo Azarenka, se je razpletla pod vsemi pričakovanji.
Težko je, ko imaš na hrbtu tarčo, v katero merijo vsi, ko so tekmice proti tebi še toliko bolj motivirane, dokončni prehod ni najbolj preprost, je ugotovila 21-letna Kanadčanka, potem ko ji nikakor ni uspelo potrditi lanskih rezultatov. Njen zdrs je velik, zdaj ni več članica najboljše deseterice, na prvih enajstih turnirjih pa je kar sedemkrat izgubila uvodni dvoboj, vse prevečkrat je popustila pod pritiskom. »Sprva sem bila zelo nestrpna, saj sem pričakovala, da bo ta sezona vsaj tako dobra kot lanska, če ne še boljša. Potem sem spoznala, da se je krivulja obrnila navzdol in da je to v bistvu normalno, saj so mi nenazadnje vsi govorili, da bo prišlo tudi do tega. Sprejela sem, da ta čas ne gre vse po načrtih, čeprav se v telovadnici in na teniškem treningu počutim vedno bolje. Rezultatov še ni, a prepričana sem, da bodo spet prišli, če ne ta teden, pa naslednji, morda šele na OP ZDA ali prihodnjo sezono,« je prepričana Bouchardova, ki je morala poslušati tudi očitke, da se je vse preveč posvečala obteniškim dejavnostim in bi lahko več časa preživela na igrišču. Gre pač za izjemno priljubljen obraz, za naslednjo superzvezdnico, čeprav še ni na ravni Marije Šarapove ali Serene Williams, pa jo britanska revija SportsPro že uvrstila na prvo mesto me trženjsko najbolj zanimive športnike, pred Neymarja …
Wimbledon, kjer je leta 2012 slavila med mladinkami, bo zanjo zdaj vsekakor odličen preizkus, navkljub temu, da je daleč od samozavestnega dekleta izpred leta dni, pa njeni cilji niso nič kaj manjši. »Moj prvi cilj je zmaga na turnirju za veliki slam in če bi lahko izbirala, bi bil to vsekakor Wimbledon. Zadnje čase večkrat razmišljam, kaj se je dogajalo lani, da sem igrala tako dobro, na kaj sem se osredotočala in upam, da bom spet lahko vse to spet podoživel,« se nadeja kanadska zvezdnica, ki se ta teden za Wimbledon ogreva v Eastbournu in je po štirih zaporednih porazih včeraj vendarle spet vpisala zmago.
