Po desetletju brez Đokovića, Nadala in Federerja

New York – Kei Nišikori – Marin Čilić je finale OP ZDA, za katerega ni pretirano reči, da ga pred začetkom turnirja ni pričakoval nihče. Da počasi prihajajo novi obrazi na največjo sceno, je jasno, a Japonec in Hrvat nikakor nista bila najvišje na seznamu tistih, ki bi lahko prekinili vladavino velikih. To bo prvi finale za veliki slam po OP Avstralije 2005 brez Novaka Đokovića, Rafaela Nadala in Rogerja Federerja.

Medtem ko je teniški svet čakal, kdaj bo veliki prodor v finale uspel Milošu Raoniću in Grigorju Dimitrovu, sta Kanadčana in Bolgara prehitela Marin Čilić (16. na ATP) in Kei Nišikori (11.). Nezasluženo – nikakor ne, nepričakovano – vsekakor da. Da je obema uspelo to na istem turnirju in s polfinalnima zmagama nad Federerjem in Đokovićem, je zares senzacionalno, najboljši si pač le redko privoščijo takšen spodrsljaj v sklepnih dvobojih, prej do njih pride v zgodnejših fazah. In ne glede na to, da je bil za Čilića to šele drugi nastop v polfinalu velikega slama, za Nišikorija pa celo prvi, sta oba odigrala izjemno, niti za trenutek se jima ni zatresla roka.

Resda tudi Đoković in Federer nista imela svojega najboljšega dne, sploh to velja za Srba, a da sta prvi in drugi nosilec v polfinalu osvojila skupaj en niz, je kar težko verjeti. Nole je bil z izjemo drugega niza daleč od svoje siceršnje ravni in je bil spet »izgubljen«, tako kot na dveh turnirjih pred OP ZDA, Federer pa je zelo slabo vračal servise, sicer nepotrebnih napak ni delal, a vendar ga je Čilić povsem nadigral. Z izjemo igre na začetku tretjega niza je bilo za Hrvata vse popolno, odlični začetni udarec je dopolnjeval z vrhunskim forehandom, s katerim je gospodaril na igrišču. Švicar je bil povsem nebogljen, za podobno vrnitev po 0:2, kot jo je uprizoril proti Gaëlu Monfilsu, ni imel nikakršnih možnosti, ko se je v zadnji igri postavilo vprašanje, ali se bodo Čilića načeli živci, pa je ta odgovoril s – tremi asi …

»Od prve do zadnje točke je bil to najboljši tenis v mojem življenju. Glede na okoliščine, da je nasproti stal Roger in da je bil to šele moj drugi polfinale, pa vse skupaj ne bi moglo biti bolj posebno, kot je,« je žarel hrvaški junak ter priznal, da je bil Stan Wawrinka z zmago na OP Avstralije pravi navdih za »drugi« razred igralcev, pokazal jim je, da se vendarle da tudi proti veliki četverici, začeli so verjeti, to pa je seveda še kako pomembno. Čilić je razumljivo navdušil tudi trenerja Gorana Ivaniševića: »Zelo sem ponosen. V drugem polfinalu v karieri je bržčas najboljšemu igralcu v zgodovini pripravil pravo teniško lekcijo. Boljši je bil v vseh prvinah, načrta igre se je natančno držal od prvega do zadnjega udarca.«

Po OP Avstralije 2005, ko sta se za naslov pomerila Lleyton Hewitt in Marat Safin, tako prvič v finalu grand slama ne bo ne Đokovića, ne Nadala, ne Federerja, kar je precejšen udarec njihovi prevladi, ali bo to zgolj sapica ali pravi veter sprememb, pa bo pokazal čas. Federer je še vedno prepričan, da to ni veliki zasuk, a posebej zanj velja, da je vprašanje, če bo še kdaj imel takšno priložnost. Po odpovedi največjega tekmeca Nadala je imel namreč izjemno srečo tudi pri žrebu, ko je Nišikori ugnal Đokovića, pa je obstajala celo možnost, da osvoji turnir, ne da premaga enega samega člana svetovne deseterice.

Danes oz. jutri (finale se bo začel ob 23. uri) bo tenis dobil novega zmagovalca turnirjev za veliki slam, Čilić in Nišikori sta se doslej pomerila sedemkrat. Japonec je bil boljši petkrat, pa vendar številni dajejo prednost Hrvatu, posebej če bo njegov servis deloval, kot je v zadnjih dveh dvobojih. A to bo vendarle posebna tekma, v obračunu novincev v finalih grand slamov bo pač zelo pomembno tudi obvladovanje živcev.

Dvojčka do 100. naslova

Poseben dosežek pa je včeraj uspel Miku in Bobu Bryanu. Ameriška dvojčka sta namreč z zmago na OP ZDA prišla že do jubilejnega 100. naslova, 16. za veliki slam in petega v New Yorku. Letos je to njun prvi na grand slamih, kar pomeni, da sta v zadnjih desetih letih vsako sezono osvojila vsaj enega. Medtem pri ženskih dvojicah ni veliko manjkalo in Martina Hingis bi po 12 letih spet slavila v tej konkurenci, a Jekaterina Makarova in Jelena Vesnina sta bili za las premočni.