Preroške besede Andyja Murraya

Ko se je Katarina Srebotnik po teniški sezoni 2015 po letu skupnega igranja razšla s soigralko v dvojicah Caroline Garcia, je pojasnila, da se je Francozinja pač vse preveč osredotočala na igro posameznic. A Garcia je imela še kako prav, dokaz pa je dobila letos, ko se je z izjemno močnim finišem, v katerem je kot prva igralka osvojila dvojček Wuhan-Peking, prebila v svetovno deseterico in tudi na svoj prvi masters.

Tri debitantke bodo nastopile na sklepnem turnirju najboljše osmerice, ki se v nedeljo začenja v Singapurju, ob pariški zmagovalki Jeleni Ostapenko in Jelini Svitolini še Caroline Garcia, ki je gotovo najbolj presenetljiva udeleženka tega zbora elite. Dolgo je namreč kazalo, da bo na mastersu zaigrala Johanna Konta, a Francozinja je odlično opravila sklepni del, v katerem je osvojila dva zelo močna turnirja, sploh Peking spada med enega najmočnejših na turneji (raven premier mandatory, ki je takoj za velikimi slami, v to skupino pa spadajo še Indian Wells, Miami in Madrid). Tako je začela postopoma upravičevati napovedi Andyja Murrayja, ki je že pred šestimi leti, ko je bila Garcia še mladoletna in 188. na svetu, ob ogledu dvoboja 2. kola proti Mariji Šarapovi na Roland Garrosu 2011 čivknil: »Dekle, ki igra s Šarapovo, bo nekoč št. 1 na svetu. Caroline Garcia, kakšna igralka. To ste prvič slišali od mene.«

Pot vzponov in spustov

Vendar ni bilo tako preprosto, zato so jo številni že uvrstili med odpisane. »Ko si star 17 let in te razglasijo za bodočo št. 1, potem pa si pri 22 letih še vedno nekje okoli 50. mesta na svetu, se zaveš, da stvari niso šle tako, kot bi hotel. Pritisk ob takšnih napovedih je bil seveda velik in nanj nisem bila pripravljena. Moja igra ni bila nared, moja glava prav tako ne, potrebovala sem nekaj časa, da sem odrasla. A vse skupaj je popotovanje, pot pa ne gre le strmo navzgor, ampak ima številne vzpone in zdrse. Včasih se je treba vrniti na neko točko, da lahko postaneš še močnejši. Seveda bi si človek želel, da gre vse skupaj hitreje, vendar takšna je pač moja avantura in uživala sem v vsaki minuti,« se spominja 24-letna Francozinja, ki je lani skupaj s Kristino Mladenović zablestela v dvojicah – osvojili sta OP Francije in ob koncu sezone dobili nagrado za najboljši igralki v tej konkurenci –, a ta naveza je letos na njeno pobudo razpadla. V francoskih in nasploh teniških krogih je »ločitev« precej odmevala, predvsem ker Mladenovićeva ni bila tiho in je povedala kar nekaj krepkih na račun svoje nekdanje soigralke ...

Trenirata jo starša

Dvojicam se Caroline Garcia zdaj ne posveča več, se je pa zato razcvetela njena kariera med posameznicami, in to ravno po obdobju, ko ji je precej nagajal hrbet. Aprila si denimo ni mogla zavezati vezalk na čevljih, saj se ni mogla skloniti, a prav po tej izkušnji se je vrnila tako psihično kot telesno močnejša. »Razočaranje je bilo veliko, ker nisem mogla igrati, trenirati, tudi v vsakdanjem življenju sem imela velike težave. Nikakor nismo mogli najti rešitve, a smo poskušali še naprej, povpraševali naokrog, preizkušali različne stvari in počasi se je le začelo obračati na bolje. Potrebno je bilo veliko dela in potrpljenja. A v tem času smo se z ekipo naučili veliko novega in iz tega poskušamo potegniti čim več pozitivnih stvari,« o neprijetnem obdobju pripoveduje Francozinja, ki jo trenirata starša Louis Paul in Marylene.

Niz enajstih zmag

Od te izkušnje naprej je bolj stanovit­na, bolj uživa v igri in zmagah, bolj se zaveda, zakaj trenira, bolj verjame vase in to se močno pozna. Če je od začetka sezone do sredine maja dobila 11 dvobojev in jih 10 izgubila, je bil v nadaljevanju njen iztržek 35:10, razlika je seveda očitna, sprememba ji je prinesla tudi prvi četrtfinale na velikih slamih (Roland Garros), preboj v svetovno deseterico, in sicer na 9. mesto lestvice WTA, na masters se bo podala z nizom 11 dobljenih dvobojev, zmaga v Pekingu pa je bila največja za francoski ženski tenis po wimbledonskem slavju Marion Bartoli leta 2013. »Francoski ženski tenis se je v zadnjih nekaj letih spopadal s težavami, a prihaja nova generacija, katere članice smo slišale veliko slabih stvari, predvsem da nismo dorasle predhodnicam. A treba je razumeti: Amelie Mauresmo in Mary Pierce sta osvojili po dva turnirja za veliki slam, Marion Bartoli enega. Včasih nastanejo luknje med rodovi, a počasi se tudi me vzpenjamo. Ni nas toliko kot moških kolegov, a smo tu in v prihodnje bo treba računati na nas,« napoveduje Garcia, ki bo glede na položaj ženskega tenisa v prihodnje gotovo med kandidatkami za zmago na velikem slamu in tudi besede Andyja Murrayja bi se lahko pokazale za preroške. Za začetek pa bo Francozinja poskušala nadaljevati zmagoviti niz na mastersu osmerice, ki je zadnji dve leti že dal nepričakovani zmagovalki – Dominiko Cibulkovo in Agnieszko Radwansko.