Tiskane izdaje
New York – Rafael Nadal je lansko OP ZDA spremljal v domačem naslonjaču, kdaj in v kakšni podobi se bo vrnil na teniška igrišča, je bilo zelo nejasno. Zato je njegova letošnja newyorška lovorika, za katero je v finalu premagal Novaka Đokovića s 6:2, 3:6, 6:3, 6:1, krona na sezono izjemne vrnitve in potrditev, da je ta čas najboljši igralec sveta.
Kako se bodo razpletli dvoboji med najboljšima igralcem sveta, je vedno zelo težko predvideti, jasno je le, da bo to vrhunski obračun, ki bo razvnel navijaške strasti. In finale OP ZDA ni bil nič drugačen, to je bila še ena partija, v kateri sta tekmeca preizkušala meje drug drugega, nepozabna je bila točka s kar 54 udarci (in še kar nekaj jih je bilo maratonskih), razmerje moči se je v slabih treh urah in pol nekajkrat zasukalo. Od popolne prevlade Nadala v uvodnem nizu, do Đokovićeve igre kot v transu (ko je trikrat zapored prišel do breaka, ob tem, da je do finala Rafa izgubil le eno igro na svoj servis), vprašanje pa je, kako bi se dvoboj razpletel, če bi Srb v tretjem nizu izkoristil žogico za vodstvo s 3:0. In to z dvema breakoma, kar bi bilo bržčas dovolj za skupnih 2:1 in finalu bi to dalo povsem drugačen ton, namesto tega je Španec dobil priložnost za novo vstajenje in na koncu se je zasluženo veselil druge zmage na OP ZDA, skupno pa 13. za veliki slam.
Trinajsta je vsekakor zelo posebna, ne le zato, ker je Nadal znova dokazal, da še zdaleč ni le peščeni kralj – letos je na trdi podlagi brez poraza –, ampak zavoljo vsega, kar je prestal. Po šoku v Wimbledonu, kjer ga je v 1. kolu premagal Steve Darcis, se je vrnil veliko močnejši, utišal je vse namige, da lahko na lovorike za veliki slam računa le še na Roland Garrosu. Da je v sezoni do sredine septembra ostal neporažen na betonu, je zares neverjetno, zmaga na OP ZDA pa pika na i njegovi vrnitvi, eni največjih v športu. Po sedemmesečnem prisilnem premoru je namreč od februarja dobil 60 dvobojev, doživel tri poraze in osvojil deset turnirjev.
»Ta lovorika mi pomeni zares veliko,« je na novinarski konferenci Nadal pobožal pokal. A to je bilo jasno že iz njegovega proslavljanja, ko se je v solzah dvakrat vrgel na tla, zmaga bo imela posebno mesto. »Povsem normalno je, da sem jokal, saj sem bil še pred kratkim v zelo težavnem položaju. Vse, kar se zdaj dogaja, je zame presenečenje, seveda pa tudi rezultat trdega dela po velikih težavah. Zato so te zmage tako zelo čustvene,« je dejal španski šampion, ki med dolgo odsotnostjo ni razmišljal o morebitnem koncu kariere, saj skuša vedno in na vse gledati pozitivno.
Zanj se je še pred časom zdelo, da ne more odigrati dveh zaporednih turnirjev na trdi podlagi, zdaj je osvojil tri v nizu. Pa ne katerekoli tri, ampak dva mastersa in en veliki slam, torej ob popolni zasedbi, njegove predstave pa so bile izjemne. Nekdanji igralci, zdaj strokovni sodelavci raznih medijev – denimo John McEnroe, Mats Wilander, Boris Becker – ne skrivajo navdušenja nad še boljšim Nadalom, kot je bil pred zadnjo poškodbo, posebej odkar je skozi vse zmage zelo očitno rasla tudi njegova samozavest, mentalna zmaga nad tekmecem pa je velikokrat nato tudi teniška. Le spomnimo se, koliko dvobojev je »v glavi« dobil Đoković v nepozabni sezoni 2011. Rafa – prvi igralec, ki je devet sezon zapored osvojil vsaj en naslov za veliki slam – se zdi ta čas razred zase, četudi je izpustil OP Avstralije, izpadel v 1. kolu Wimbledona, preskočil masters v Miamiju, je v točkovanju zadnjega leta dni le še 120 točk za Noletom, v seštevku zgolj letošnjih rezultatov pa ima več kot 3000 točk prednosti.
Ob takšnih igrah, kot jih kaže v zadnjem času, in ob dejstvu, da je pri komaj 27 letih vpisal že 13. naslov za veliki slam, se seveda samo po sebi ponuja vprašanje, ali je Roger Federer (17) na 1. mestu večne lestvice le tako varen, kot se je zdel še nedolgo tega. Pete Sampras na drugem (14) nikakor ni, vse pa je odvisno od tega, kako bo v prihodnje s Špančevim zdravjem, saj je moral doslej izpustiti kar pet turnirjev za veliki slam. »Pustite me zdaj, da najprej uživam v tej zmagi. Zame je že 13 naslovov veliko več, kot sem kdajkoli sanjal, pričakoval. To sem dejal že z veliko manj zmagami v žepu, a tako pač je. Trudil se bom še naprej, potem pa bomo videli, kam me bo to pripeljalo,« je dejal Nadal ter ob tem zavrnil možnost, da bi v prihodnje pri moških videli osvojitev klasičnega grand slama, saj da je konkurenca z Đokovićem, Federerjem, Andyjem Murrayem in Davidom Ferrerjem preprosto premočna.
