Šarapova: čokolada za porednega otroka

V športu načeloma velja ničelna toleranca do dopinga, a s primerom Marije Šarapove se je zdaj odprla zelo zanimiva dilema in razprava. Rusinja se bo po več kot enoletnem suspenzu konec aprila vrnila na teniška igrišča in na nekaterih turnirjih so ji zelo hitro podelili posebno povabilo, kar je za številne moralno zelo sporno.

Šarapovo, ki je bila pozitivna na dopinškem testu na lanskem OP Avstralije, je najprej Mednarodna teniška zveza (ITF) kaznovala z dvoletno prepovedjo nastopanja, po pritožbi na Mednarodnem športnem razsodišču (CAS) pa se je kazen zaradi nenamernega jemanja meldonija zmanjšala na 15 mesecev. Rusinji se bo prepoved nastopanja iztekla 25. aprila, 26. bo že igrala prvi dvoboj, potem ko so ji prireditelji turnirja v Stuttgartu namenili posebno povabilo (ta čas je seveda že brez točk za svetovno lestvico, za katero štejejo rezultati zadnjega leta dni) in ji za nameček omogočili kasnejši začetek turnirja, z dvobojem 1. kola v sredo. Pred dnem, ko ji poteče kazen, pa se ne sme pojaviti v teniškem kompleksu …

»Njena vrnitev bo fantastično darilo za naše gledalce in bo vsekakor eden od športnih in čustvenih vrhuncev turnirja,« je (pretirano) vzneseno dejal direktor nemškega turnirja Markus Günthardt, pri čemer zelo veliko pove podatek, da je glavni pokrovitelj turnirja Porsche tudi osebni sponzor Šarapove. Ob tem gre seveda za najbolj prepoznavno športnico sveta, okoli katere se sklepajo veliki posli, že dolgo je na seznamu največjih zaslužkaric s sponzorskimi pogodbami (ne pa od nagradnih skladov). Tako kot so njeni zaslužki bajni, je tudi ona zlato jajce za poslovne partnerje, turneja WTA jo potrebuje, denar pač poganja vse in Stuttgartu sta z wild cardi sledila še Madrid in Rim … Kaj takšnega se v prejšnjih primerih z dopinškimi povratniki ni dogajalo, saj se povabila niso delila s takšno vnemo, a Šarapova je pač Šarapova. S tem, da se bo turnir v Stuttgartu začel, ko bo še vedno prestajala dopinško kazen, pada dodatna senca na tenis, na katerega tako ali tako pogosto letijo očitki, kako malo denarja vloži v boj proti dopingu glede na denarne nagrade, prav tako je pogosto moč slišati, da sistem ne deluje najbolje, a to potem zakrivajo s posameznimi grešnimi kozli, denimo Marinom Čilićem.

Konje so (za zdaj) ustavili šele v Roland Garrosu, kjer so se vendarle bolj zamislili nad položajem. Na eni strani boj proti dopingu, na drugi velika pomoč povratnikom (ne glede na to, da naj bi šlo v njenem primeru za malomarnost, kakršne pa si takšna ekipa, kot jo ima okoli sebe, nikdar ne bi smela privoščiti). »Položaj je zapleten. Roland Garros je le Roland Garros. Ne moreš na eni strani vlagati milijonov v boj proti dopingu, na drugi pa vabiti igralce, kot je Marija. Integriteta je za nas zelo pomembna in podpiramo, da se športniki v takšnih primerih vrnejo povsem rehabilitirani,« je o moralni dilemi spregovoril predsednik francoske teniške zveze Bernard Giudicelli, ki pa navkljub vsemu ni povsem zaprl vrat. Rusinja, sicer dvakratna zmagovalka Roland Garrosa, si seveda zelo želi nastopiti v Parizu, Giudicellija je prepričevala tudi minuli teden v Indian Wellsu, odločitev pa za zdaj še ni padla.

Če bodo na koncu Francozi popustili, bo to gotovo to sprožilo še več razprav, kot so jih povabila v Stuttgartu, Madridu in Rimu, saj gre vendarle za turnir za veliki slam, za najvišjo raven, na kateri bi morali imeti višja merila za vse. »Tu gre za vprašanje morale in vprašanje biznisa. Če gre za manjše turnirje, ki dobijo veliko s tem, da igra Marija, potem nimam nič proti, da ji namenijo posebno povabilo. Pri grand slamih pa je vendarle druga pesem. Tu so potrebni višji standardi, večje ko je zanimanje javnosti za posamezen turnir, večja je njegova odgovornost,« opozarja nekdanji prvi igralec sveta Andy Roddick. Jo-Wilfried Tsonga ocenjuje, da je posebno povabilo Šarapovi enako, kot če bi porednemu otroku dali čokolado in ga s tem spodbudili, naj še nagaja, da pri večini tekmic, pri katerih nikdar ni bila priljubljena, nima podpore, je razumljivo, zelo jasna sta tudi Nick Kyrgios in št. 1 Andy Murray.

»Močno sem proti vsemu, kar je povezano z dopingom. Ni sicer moja stvar, da se opredeljujem do tega, kako ravnati s povratniki, a zares nesmiselno se mi zdi podpiranje goljufov,« pravi Kyrgios. »Mislim, da bi morali dopinški prekrškarji garati za vrnitev. Seveda pa bodo na večini turnirjev storili, kar je najbolje zanje. Če bodo ocenili, da bodo zaradi zvenečih imen prodali več vstopnic, potem bodo to storili,« pa razmišlja Murray, pri čemer bi se lahko kaj kmalu v podobnem zosu kot Roland Garros znašel tudi »njegov« Wimbledon, kjer je Rusinja slavila pred 13 leti, ko še ni bila niti polnoletna. Za zdaj lahko vedno natančni in tradiciji privrženi Angleži le upajo, da bo do 22. maja, ko bo znan »rez« za travnati veliki slam, Šarapova osvojila dovolj točk (približno 600), da si bo sama zagotovila mesto v glavnem žrebu in jih s tem rešila res neprijetne zagate.