Melbourne – Medtem ko je teniški svet v napetem pričakovanju, ali se bosta za avstralsko lovoriko pomerila Roger Federer in Rafael Nadal, je pri ženskah že znano, da bo finale »retro«. Kot v starih, dobrih časih si bosta namreč jutri nasproti stali sestri Williams, ki sta polfinalni oviri preskočili na zelo različna načina.
Precej neverjeten je podatek, a vsi za zdaj znani finalisti v posamičnih konkurencah, izpolnjujejo starostni pogoj za nastop na veteranski turneji (ta sicer obstaja le pri moških), namreč 35 let. Toliko jih štejeta Federer in Serena Williams, Venus Williams jih bo kmalu dopolnila že 37. In prav Venus je veliko žensko finalno presenečenje. Za Sereno je bilo jasno, kakšen je njen domet, ne nazadnje je v zadnjih dveh sezonah kar šestkrat igrala za veliko lovoriko, zgolj na OP ZDA je obakrat izpadla v polfinalu. Pri Venus pa je stanje povsem obratno, potem ko se je v zadnjih letih borila z avtoimunsko boleznijo, njeni rezultati niso bili več takšni kot nekdaj. Zadnji finale za grand slam je tako vpisala na Wimbledonu 2009, na preostalih treh najpomembnejših turnirjih pa leta 2003, in sicer prav v Avstraliji. Njeno nepopisno veselje po polfinalni zmagi je bilo tako povsem razumljivo, posebej še, ker je ugnala zares neugodno tekmico in serijsko zmagovalko nad uveljavljenimi imeni (Angelique Kerber, Garbiñe Muguruza, Eugenie Bouchard) Coco Vandeweghe.
»Vedno je veliko zadovoljstvo premagati tekmico, ki je v takšni formi. V dvoboju ni bilo trenutka, ko žogice ne bi udarila izjemno, zelo natančno, zame ni bilo niti trenutka sprostitve,« je ocenila Williamsova, ki je vajena, da z močnimi udarci narekuje ritem dvoboju, a tokrat se je morala veliko braniti, saj je imela takšen načrt tudi njena tekmica. Potem ko je Vandeweghova dobila uvodni niz v podaljšani igri, je v nadaljevanju vendarle s svojimi udarci prevladala Venus ter se nenadejano prebila v finale. No, zanjo to ni bilo nenadejano, vedno je pač verjela, da še zmore do takšnega rezultata. »Nikdar nisem nehala verjeti. Takšni dvoboji predstavljajo velik izziv tako po telesni kot mentalni plati, a nared sem za to. Dokler poizkušaš, imaš priložnost, zato tudi sem tukaj,« pravi starejša od sester Williams, ki OP Avstralije še nikdar ni osvojila.
Tudi tokrat bo to težko dosegljivo, saj ji bo nasproti stala ena najboljših igralk v zgodovini, Serena. Slednja je v zgolj 50 minutah odpravila Mirjano Lučić-Baroni, a Hrvatica Melbourne zapušča z dvignjeno glavo, četudi bi Serena jutri osvojila rekordni 23. naslov za veliki slam, je prav »Mikica« tista, ki je ljudem najbolj segla v srce s svojo življenjsko zgodbo, tudi polfinalna zmagovalka je priznala, da je zanjo pravi navdih. Serena in Lučić-Baronijeva sta se pred letošnjim OP Avstralije nazadnje pomerili res davnega leta 1998 v Wimbledonu, Hrvatici pa je tedaj pripadlo ravno toliko iger kot tokrat – tri. Resda je imela tudi nekaj težav s poškodovano nogo, a Američanka je bila v vsakem primeru premočna, četudi je občutila nekaj pritiska, da zagotovi finale družine Williams, potem ko je Venus svoj del naloge opravila pred njo. »A počutila sem se tudi zelo dobro, ker sem vedela, da je v mojih rokah finale Williamsovih,« je po uspešno opravljeni misiji dejala Serena, ki pravi, da bo zanjo vsak finalni razplet zmagovit.