Tiskane izdaje
New York – Flavia Pennetta je resda v finalu OP ZDA zanesljivo, v dveh nizih, ugnala italijansko rojakinjo in prijateljico Roberto Vinci, pa vendar je slednja poskrbela za najbolj odmevno zgodbo v New Yorku. Njena šokantna polfinalna zmaga nad Sereno Williams pač še ne bo šla kmalu v pozabo, razplet US opna pa je nov dokaz, kako zelo težko je osvojiti klasični veliki slam.
Potem ko je na OP Francije 2012 proti Virginie Razzano sploh prvič izgubila v 1. kolu na turnirjih za veliki slam, je mlajša od sester Williams na OP ZDA 2015 doživela še bolj senzacionalni izpad, saj načeloma na teh stopnjah Američanka ne izgublja. Seveda pa so bile okoliščine tokrat edinstvene in niti tako velika igralka, kot je Serena, ki ima v svoji zbirki že 21 velikih naslovov, se ni znala z njimi spopasti. Resda je po porazu na ekspresni novinarski konferenci, ki so jo zaznamovali kratki, odrezavi odgovori, zatrjevala, da ni občutila prav nikakršnega pritiska, a je tudi njena mati Oracene pozneje to zanikala, trener Patrick Mouratoglou je ocenil, da se je mentalno izgubila in da je imela slab dan.
Teh je imela na turnirjih za veliki slam letos kar nekaj, še posebej na OP Francije, kjer se je borila tudi z gripo, v Wimbledonu se je v 3. kolu znašla tik pred porazom, a vendar je vedno znova našla pot do zmage. Dokler je pač od klasičnega grand slama nista ločili le še dve. »Vincijeva je sicer morala dvoboj pripeljati do konca, a Serena je bolj kot proti tekmici izgubila proti Velikem slamu,« je ocenila Martina Navratilova, ki zelo dobro ve, kako se Williamsova počuti. Sama je pač zelo podoben scenarij doživela leta 1984, ko jo je po zmagah v Franciji, Veliki Britaniji in ZDA v polfinalu OP Avstralije (ta je bil tedaj zadnji v nizu) premagala Helena Sukova. Za nameček se je tedaj »tam spodaj« igralo na travi, ki je bila najboljša podlaga Navratilove, nenazadnje je Wimbledon osvojila devetkrat …
Koledarski veliki slam je pač tako posebna zgodba, da stre skorajda vse, če ne bi bilo breme tako težko, kot je, ne bi imel zadnji takšen dosežek ob sebi letnico 1988. Grafova je tedaj občutila večje olajšanje kot srečo, pričakovanja vseh okoli nje pač niso bila njena pričakovanja, motila so ji osredotočenost in ni veliko manjkalo, pa bi se tako psihično kot telesno zlomila. Za Sereno je bilo vse skupaj še veliko težje. »Serena je bila pod veliko večjim pritiskom. Vsa družbena omrežja, dramatičnost njenih velikih vrnitev, je Američanka, njena zgodba močno presega šport. Okoli Steffi je bilo vse bolj mirno, bila je tiha, turnirji za grand slam pa tudi niso bili nekaj tako velikega, kot so danes. Nemški tisk je spremljal vsak gib Grafove, pri Sereni gre za medije po vsem svetu. In seveda, Steffi je bila stara komaj 19 let, pri takšni starosti pa človek občuti veliko manj pritiska kot pri 33,« je primerjala Chris Evert, ena od številnih, ki je bila šokirana nad razpletom.
Serena Williams je seveda še vedno daleč najboljša igralka sveta (tudi že št. 1 ob koncu sezone), za mnoge najboljša v zgodovini, letos je zmagala na OP Avstralije, Roland Garrosu in v Wimbledonu, gotovo bo imela še priložnosti za osvojitev največjih naslovov, bržčas se bo z 22 izenačila z Grafovo in jo nato tudi prehitela, za klasični grand slam pa je vprašanje, ali se ji bo še kdaj ponudila takšna priložnost, kot se ji je tokrat. Glede na to, da se ji je prvič pri 33 letih, skoraj gotovo ne ... Peterica, ki ji je v vsej teniški zgodovini uspel ta podvig, tako ostaja: Steffi Graf, Maureen Connolly, Margaret Court, Don Budge in Rod Laver.
