V Zagrebu zelo slaba reklama za panogo in EHF

V osmino finala rokometne lige prvakov se je uvrstilo kar 18 Slovencev, brata Skube iz oči v oči. Janc tretji med strelci.

Objavljeno
14. marec 2017 00.11
Peter Zalokar
Peter Zalokar

Ljubljana – Sizifova borba Celja Pivovarne Laško v ligi prvakov je pri slovenskih ljubiteljih rokometa malce zameglila širšo sliko, ki razkriva vidno vlogo slovenskih legionarjev v elitnem tekmovanju. V 12 klubih, ki se bodo merili v osmini finala, jih je za zelo močno ekipo – skupaj kar 18, vkolikor bo zeleno luč dobil tudi novinec v vratih Szegeda Urh Kastelic.

Kot zmagovalca skupin A in B sta se v četrtfinale neposredno uvrstila Barcelona in Vardar. Na zadnji stopnici pred sklepnim turnirjem v Kölnu 2. in 3. junija se jima bo skušalo pridružiti ducat moštev. Iz spodnjega doma (skupini C in D) prihajata zmagovalca »play-offa«, francoska Montpellier in Nantes. Montpellier, kjer si kruh služijo Jure Dolenec, Miha Žvižej in Vid Kavtičnik (okreva po operaciji), je izločil Zaporožje, največ zaslug za to ima bodoči član Barcelone Dolenec, ki je na dveh tekmah zbral 14 golov. Nantes pa je dvakrat nadigral La Riojo. V osmini finala ga čaka francoski derbi s Paris SG in vratarjem Gorazdom Škofom. 

Montpellier na prvake

Tudi Montpellier se bo težko prebil med osmerico, saj se bo meril z branilci naslova iz Kielc. Ekipa Uroša Zormana (včeraj se mu je rodila hčerka Ula) in Deana Bombača v rednem delu sicer ni kazala šampionske forme, a trener Talant Dušebajev bo že znal prebuditi nosilce igre, ko bo šlo zares.

Še bolj »slovenski« par osmine finala je Zagreb – Veszprem. Zagrebčani, krvniki Celjanov, imajo Darka Cingesarja, Matevža Skoka in Davida Miklavčiča, tragični poraženci lanskega finala pa Dragana Gajića, Gašperja Marguča in Blaža Blagotinška. Hrvati bodo imeli pičle možnosti za presenečenje, morda pa jim uspe izkoristiti vmesni čas med trenerskima mandatoma. Xavi Sabate se počasi poslavlja, na klopi ga bo zamenjal Ljubomir Vranješ.

Slednji bo pred tem skušal ponoviti zgodbo izpred treh let, ko je Flensburg pripeljal do konca, prva ovira ne bi smela biti previsoka – Meškov Brest s Simonom Razgorjem. Zanimiv bo tudi nemški dvoboj med Kielom (za konec je doživel zaušnico v Parizu – 24:42) in prvakom bundeslige Rhein-Neckarjem. Na lestvici strelcev je prvi Madžar Gabor Csaszar (Schaffhausen) s 84 goli, enega manj je dosegel Uwe Gensheimer iz PSG, 3. mesto si z Momirjem Ilićem (Veszprem) deli celjski as Blaž Janc (77), bodoči član Kielc. Če zaradi bolezni ne bi izpustil tekme v Szegedu, bi bil lahko čisto na vrhu. Med petdeseterico so še Dolenec (60 golov, 20. mesto), Luka Žvižej (53, 30.), Miha Zarabec (52, 35.), Sebastian Skube (50, 42) in Žiga Mlakar (48, 47.).

Najbolj presenetljivi udeleženec izločilnih bojev je Silkeborg, ki je tik pred ciljem prehitel Wislo. Zmaga v Kielu mu je odprla vrata, skozi katera so Danci stopili z zmago proti Schaffhausnu. Eden ključnih mož je bil Sebastian Skube, ki je prispeval sedem golov. V osmini finala bo tekmec Pick Szeged, kar pomeni, da se bosta soočila brata Skube, za Madžare namreč igra Staš Skube, ob njem pa še rojaka Mario Šoštarič in Matej Gaber ter vratar Urh Kastelic, ki še čaka na debi v ligi prvakov.

»Prav lepo je, da bo eden od članov družine Skube igral v četrtfinalu,« se družinskega srečanja veseli Staš, ponosen na tretje mesto, ki ga je osvojil Pick, potem ko je zmagal pri Rhein-Neckarju: »Glede na to, da je ekipa sestavljena na novo, je to lep uspeh, toda zdaj se začenja znova. Gotovo pa je bolje, da bomo igrali s Silkeborgom kot pa s Kielom, če bi bili četrti.«

Celje bi si zaslužilo 6. mesto

V skupini B je bilo napeto tudi pri dnu, Celju pa v Zagrebu ni uspelo zgrabiti zadnje vstopnice. Mlajši od bratov Skube ni skrival razočaranja nad zakulisnimi igricami, ki se jih poslužujejo na Balkanu.

»Ne bom odkril tople vode, če bom rekel, da ni bilo vse čisto. Pri nas v klubu so ljudje, ki so že dolgo v tem poslu, že pred tekmo povedali, kdo bo glavni akter na igrišču, da to ne bodo niti Celjani niti Zagrebčani. Imeli so prav. Stvari, ki so se dogajale v Zagrebu, res niso v ponos temu športu. Mislim, da si je Celje bolj zaslužilo napredovanje, saj je pokazalo najlepši rokomet. Je pa Zagreb močnejši drugje. Ko so Hrvati igrali pri nas, so se pritoževali nad sojenjem Latvijcev in to se mi je zdelo čudno. Potem mi je eden od igralcev Zagreba, ki ga ne bom imenoval, razložil, da če si vajen 15 podarjenih žog, se težko sprijazniš, ko ti jih sodnika namenita 'zgolj' sedem. Zanimivo, da so Zagrebu in zlasti Vardarju v 2. delu vselej sodili ljudje iz Rusije, Slovaške, Latvije, Turčije, Srbije. Nekaj smrdi, to je gotovo, a na to žal nimamo vpliva. Je pa škoda, da se lahko takšne stvari še vedno dogajajo in mečejo slabo luč na rokomet, EHF in njeno paradno tekmovanje.«