Tiskane izdaje
London – »Če sem se v športu česa naučil, sem se tega, kako se po porazu hitro pobrati, pozabiti na razočaranje in iti naprej,« je enega od najpomembnejših ključev do zmage v Wimbledonu izpostavil Novak Đoković, nesporni teniški vladar ta čas. Če ne bi imel Stan Wawrinka v finalu Roland Garrosa enega svojih najboljših dni, bi bil danes Srb le še korak oddaljen od klasičnega velikega slama.
Serena Williams in Novak Đoković, zmagovalni par Wimbledona 2015, bi kaj lahko skupaj korakala proti zgodovini v New Yorku, a Srb v Parizu ni zdržal izjemnega pritiska, se je pa v Londonu vrnil v velikem slogu. Razočaranje z Roland Garrosa je zares hitro pustil z sabo, ves vmesni čas – tokrat prvič tri tedne – do Wimbledona pa preživel v krogu družine, na travi ni odigral niti enega uradnega dvoboja. A tega je že vajen, hitro se je privadil novi podlagi, največji preizkus (če odmislimo izjemno finalno bitko z Rogerjem Federerjem) pa prestal v osmini finala, v kateri je moral proti Kevinu Andersonu reševati zaostanek z 0:2 v nizih.
Novak Đoković ima gotovo smolo, da igra v eri Rafaela Nadala in Federerja, tako da njegovi dosežki vendarle ostajajo v njuni senci (prvi je osvojil 14 naslovov za veliki slam, drugi je s 17 absolutni rekorder), o njegovi veličini pa vendarle veliko pove podatek, da je z deveto veliko zmago na lestvici prehitel ase, kot so bili Jimmy Connors, Ivan Lendl in Andre Agassi. »Novak koraka proti zgodovini. Nisem prepričan, kje se bo to zanj končalo,« meni nekdanji prvi igralec sveta Andy Roddick in gre mu zgolj prikimati. Srb je ta čas nedotakljivi vladar, letos je skupno doživel zgolj tri poraze, na zadnjih 20 turnirjih za veliki slam pa je odigral 15 finalov in jih osvojil osem. Ne glede na to, kakšno raven tenisa je prikazal Federer v Wimbledonu, je dejstvo, da bo Švicar čez slab mesec dni dopolnil 34 let, za Nadala se zdi, da je brutalni slog igre začel terjati nepovratni davek, novi val še ni nared, da prevzame žezlo, tako da bi lahko Đoković v prihodnje še močno povečal svojo zbirko.
»Če bi mi kot 14-letniku dejali, da bom imel pri 28 letih toliko lovorik, bi takoj podpisal. Počutim se odlično in upam, da je pred mano še veliko uspešnih let. Skušal bom pomikati svoje meje, kolikor se bo dalo, in videl bom, kam me bo to pripeljalo tako po številu naslovov kot po teniški ravni. Zadovoljen sem s tem, kar sem dosegel doslej, je pa res, da bi nekaj finalov za veliki slam, ki sem jih izgubil, lahko dobil. A vse se zgodi z razlogom, iz vsake izkušnje se želim naučiti čim več, posebej iz tistih, ki niso zmagovite,« se je še enkrat spomnil grenke pariške izkušnje Đoković, ki je imel v nedeljo dvojni razlog za slavje, saj sta z ženo Jeleno praznovala tudi prvo obletnico poroke. Prav srečnemu družinskemu življenju pa Srb pripisuje pomemben delež za tako uspešno zadnje leto. »Gre za prečudovito poglavje, v katerem želim čim bolj uživati. Ko sem doma, nisem več teniški igralec, ampak mož in oče, takšno ravnotežje pa mi omogoča, da igram tako dobro. Odkar sem postal mož in oče, sem izgubil zelo malo dvobojev, osvojil veliko turnirjev, zato priporočam vsem igralcem, da se poročijo in imajo otroke,« je s tretjo wimbledonsko lovoriko v rokah preprost recept za nepremagljivost razkril Đoković.
