Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko večina teniških igralcev odšteva dneve do konca dolge, naporne sezone ter je z mislimi večkrat pri počitnicah, Blaž Kavčič nima tovrstnih težav. Šele pred kratkim se je pač vrnil po dveinpolmesečni odsotnosti, med katero si je pozdravil še eno v nizu poškodb, ob tem pa si tudi psihično spočil. Takoj po dvoboju Davisovega pokala je tako že odletel na turnir v ZDA.
Enajst resnih poškodb je v zadnjih petih letih naštel Kavčič, letos je imel – vključno s pripravljalnim obdobjem – težave kar štirikrat in ko si je konec julija obnovil natrganino v stegenski mišici, ki si jo je poškodoval že maja, se je odločil, da prvič ne bo hitel z vrnitvijo. Da ne bo več izpopolnjeval inovacij Thomasa Mustra, si na igrišče nosil stolov in podobno, ampak se bo raje v miru posvetil rehabilitaciji ter se vrnil na igrišča, ko bo povsem pripravljen. Besedo je držal – pri tem je izpustil tudi OP ZDA, kjer se je lani prebil v 3. kolo, in portoroški challenger, ki ga je lani osvojil – in prvi turnir po Gstaadu, kjer je staknil zadnjo poškodbo, odigral sredi prejšnjega meseca v Sacramentu.
»Videli bomo, kaj bo prinesel čas, a mislim, da je bila moja odločitev pravilna, ne glede na to, da sem zaradi tega premora na svetovni lestvici padel tako nizko, kot v zadnjih osmih letih nisem bil nikdar. To sezono sem vseskozi treniral bodisi v bolečinah ali po poškodbi, prišel sem do skrajne meje, treba se je bilo ustaviti. Zdaj se spet počutim dobro, tako telesno kot psihično, nič me ne boli po tekmah, ne naslednji dan, četudi denimo odigram naporen dvoboj, končno lahko normalno treniram. To je tista prava smer, da se bo forma začela dvigovati in bodo spet prišli želeni rezultati. Za daljši premor sem se odločil po zelo tehtnem premisleku, težko je bilo storiti ta korak, a bil je nujen,« pravi Kavčič o težkih odločitvah, ki spremljajo igralce, ki so vedno znova v lovu za tako zelo pomembnimi točkami za neposredno uvrstitev v glavni žreb turnirjev za veliki slam, kjer se delijo odlične »dnevnice«, kot bi dejal sam.
Ta čas je zgolj na 155. mestu svetovne lestvice, na treh ameriških challengerjih prejšnji mesec pa je iztržil 2. kolo, četrtfinale in polfinale. »Rezultatsko se ni ravno razpletlo po željah, sem pa vsak turnir igral bolje. Zadnji poraz je vsekakor pustil grenak priokus, saj sem imel proti Thiemu de Bakkerju dobljen dvoboj, Nizozemec pa je nato osvojil turnir in potem še enega. A tudi to je spodbudno, da sem takoj po vrnitvi enakovreden igralcu, ki je očitno v zelo dobri formi. Upam, da je to dober znak za naprej,« se nadeja Kavčič, ki bo zdaj v ZDA odigral še tri challengerje, če bi se slučajno zanj razpletlo sanjsko in bi se z rezultati približal neposredni uvrstitvi v glavni žreb OP Avstralije, pa bi nastopil še v Andrii, ki je v tej sezoni na sporedu zadnji.
Na zadnjih turnirjih je Ljubljančana kot trener spremljal Miha Mlakar, s katerim naj bi v prihodnje še sodeloval, želja pa je, da bi po vzoru številnih v svoj štab pripeljal tudi enega od nekdanjih igralcev. »Z Miho nimava podpisane pogodbe, prav tako ne dolgoročnih ciljev, a stvari so dobro potekale, zadovoljen sem bil s treningi, zato ne vidim razloga, da ne bi sodelovala še naprej. Seveda pa obstaja tudi druga možnost, da bi se dogovoril s kakšnim bolj kakovostnim tujim trenerjem, ki je bil nekdaj tudi sam igralec. Vidimo, da se nekdanji igralci vse pogosteje spet pridružujejo turneji. Pripeljal bi ga kot svetovalca, ne za polni delovni čas, za kakšne turnirje, kakšen trening, nasvet. Seveda pa to stane, zato je povezano z boljšimi rezultati. Najprej torej na mesta, na katerih sem že bil, nato pa bom konkretneje razmišljal v tej smeri,« razkriva Kavčič.
