Žemlja: To ni užitek, je agonija, ki ne mine

Portorož – Pred letom dni je na teniškem challengerju v Portorožu Grega Žemlja upravičil status prvega nosilca in osvojil turnir, kar mu je prineslo tudi rekordno uvrstitev na lestvici ATP (43.). A to je bil – do danes in bo še kar nekaj časa – tudi njegov zadnji dober rezultat, v sredo je na Obalo za nekaj dni prišel zgolj na obisk.

S slovenskega teniškega vrha – z izjemo Gorenjca se še nihče od naših igralcev ni prebil v petdeseterico na ATP – je Žemlja strmoglavil, saj je v zadnjem letu dni dobil zgolj tri dvoboje. »Seveda si nisem mislil, da se bodo po Portorožu stvari razvijale na tak način, je pa res, da sem imel tudi pred letom dni tu ogromno težav, ne glede na to, da sem turnir osvojil. Trpel sem na igrišču, vsak dvoboj je bil zelo težaven, telesno naporen in nikoli več se nisem vrnil na stoodstotno pripravljenost. Brez tega pa na takšni ravni ne morem dosegati rezultatov, ki si jih želim in ki sem jih sicer sposoben,« se je lanskega turnirja spomnil Žemlja, pri kateremu se okvara mišic oziroma pretreniranost kaže v izjemno oslabljenem imunskem sistemu, ki ga »pokosi« vsak virus.

»Vsak mesec, dva zbolim za hudo virozo, po kateri se zelo dolgo pobiram. Še posebej je bilo nehvaležno, ko sem bil že na dobri poti, se prijavil na turnir, a zbolel in spet ni šlo naprej,« pojasnjuje najboljši slovenski igralec v zgodovini, ki ocenjuje, da je v tej sezoni dvoboje igral na 70-odstotni pripravljenosti. »Preprosto bo treba počakati, da se bo stanje izboljšalo, ne vem pa, koliko časa bo to še trajalo. Zelo nehvaležno je napovedovati karkoli,« pravi Žemlja, ki je pred kratkim začutil, da je pravi čas za popolno mirovanje. »Trenutno se posvečam stvarem, ki sem jih prej zapostavljal, ker sem se moral žrtvovati zaradi tenisa. Po več kot desetih letih si bom zdaj lahko privoščil pošten dopust,« razkriva Žirovničan, ki se je včeraj v Portorožu družil z najmlajšimi, zvečer pa je nastopil tudi na dobrodelnem turnirju v pokru.

Nikoli več zdrav za profesionalni šport?

Po porazu v 1. kolu je Janez Semrajc, ki se s podobnimi težavami ukvarja že precej dlje časa, nakazal, da počasi obupuje in razmišlja tudi o možnostih, kaj bo počel v prihodnje. Se enako dogaja z njim? »Gotovo je tudi meni v glavo že padla ta ideja, zaveš se pač, da obstaja tudi ta možnost. Včasih sem morda resda preveč pesimističen, da bi prav zares razmišljal o koncu kariere, to pa vendarle ne. Sva se pa z Janezom pogovarjala o tem, precejšnja težava je tudi glede psihičnega stanja, saj začneš izgubljati upanje. Treba je biti močan, vztrajati in prebroditi vse to, takoj ko bom telesno stoodstoten, pa ne bo bojazni, da se ne bi vrnil,« upanje ostaja Žemlji, čeprav se hkrati zaveda tudi možnosti, da ne bo nikoli več dovolj zdrav za profesionalni šport.

Je pa pripravljen na nov začetek brez točk ATP, saj si uvrstitve na lestvici ni zamrznil (zdaj ni več član petstoterice). »Če ne igraš, padaš po lestvici, tu ni nobene filozofije. Če oziroma ko se bom vrnil, bom nizko, vseeno je, ali 500., 700., 1000., ko bom zaigral, bom od tu hitro napredoval. Ko bom zdrav, bom dobil veliko motivacijo, zagon. Treba je vedeti, da je bilo zadnje obdobje mučno, kar mi je udarilo na psiho. Na takšen način ne želim več trenirati, delati, igrati, enostavno to ni užitek, to je agonija, ki ne mine. Potem pride živčnost, lomim loparje, slabe volje sem tudi zunaj igrišča …« še pravi Žemlja, ki je za zdaj zadnji dvoboj odigral v 1. kolu wimbledonskih kvalifikacij. Gorenjca sicer zdaj čakajo nove zdravniške preiskave, najprej doma, če še vedno ne bo dobil odgovora na številna vprašanja, pa se bo v času severnoameriške turneje na preglede odpravil v ZDA.