Tiskane izdaje
Pariz – Vladavina Rafaela Nadala na Roland Garrosu se končuje. Morda je tudi zgolj prekinjena, a Novak Đoković je včeraj z izjemno predstavo v četrtfinalu ustavil devetkratnega zmagovalca in ga tako prvič ugnal tudi na peščenih pariških igriščih. Zdi se, da je Srbova pot do kariernega velikega slama odprta, a osredotočen bo moral ostati še dva dvoboja.
»Teniški dvoboj leta« ni upravičil naziva, četudi so bile številne točke zares izjemne, na robu mogočega, a trajal je zgolj tri nize, pri čemer je bil za nameček v zadnjem Rafa, ki je lovil »Decimo«, v povsem podrejenem položaju. Tudi začel je tako, saj je Đoković prešel v vodstvo s 4:0, branilec naslova se je sicer vrnil v igro (4:4), a vendarle je bil Nole tisti, ki je vseskozi dajal ritem dvoboju in ki je bil nenehno v rahli prednosti. Nadal se je ves čas zdel veliko bolj ranljiv, pač v slogu letošnje sezone, ko je odkrito priznaval, da samozavest ni na želeni ravni. Za obračun z Đokovićem bi seveda morala biti, saj je prvi igralec sveta spet ujel zmagoviti niz in poraza ne pozna že vse od februarja … Pravi boj je bil tako v bistvu le v nenavadnem uvodnem nizu, ki je trajal 69 minut in je dal Srbu le še dodaten zagon, tako da sta se ostala dva skupaj razpletla po 82 minutah igre. Nadal je na ta način doživel šele drugi poraz na Roland Garrosu, a v primerjavi s prvim, ki mu ga je leta 2009 prizadejal Robin Söderling, je vendarle ena razlika. Tedaj je bil čustveno precej razrvan, saj sta se mu ločevala starša, kar mu je močno porušilo ravnovesje v življenju, za nameček je imel še težave s koleni, tokrat pa ni kakšnih posebnih okoliščin, ampak za Đokovića preprosto ni dovolj dober. Zaključna točka je bila kar pomenljiva – Nadal je storil dvojno napako …
»Po sezoni, ki jo imam za sabo, poraz ni veliko presenečenje, ugnal me je najboljši igralec sveta. Ko sem izgubil leta 2009, to ni pomenilo konca, mislim, da ga tudi zdaj ne. Upam, da bom imel prihodnje leto novo priložnost in da bom bolje pripravljen,« je mirno sprejel izpad Nadal, ki je že pred partijo dejal, da poraz ne bo pomenil konca sveta. Zelo umirjeno pa je veliko zmago proslavil tudi Đoković, ki bi si za takšno predstavo in prvi uspeh proti Nadalu na peščenem velikem slamu vsekakor zaslužil lovoriko, a je vendarle do nje še daleč. Srb se še kako dobro zaveda, da je odstranil najvišjo možno oviro na Roland Garrosu, a številni igralci so se v lovu na karierni veliki slam že opekli na tekmecih, na katerih se ne bi »smeli«, zato seveda velja previdnost do zadnjega dvoboja, do zadnje točke. »Do Rafe čutim izjemno spoštovanje, saj gre za velikega šampiona, s katerim je vedno užitek igrati. Čeprav v tej sezoni ne igra na ravni, na kateri smo ga vajeni, sem vedel, da moram biti napadalen in osredotočen prav na vsako točko, kar pa ni lahko proti tekmecu, ki je tu izgubil zgolj enkrat … To je izjemen dan, poseben dvoboj, posebna zmaga, v kateri bom danes užival, jutri pa je nov dan in novi izzivi,« je ocenil Đoković, ki je tako tudi dodobra pokvaril Nadalov rojstni dan, saj je Španec prav včeraj dopolnil 29 let.
Srba zdaj v polfinalu čaka Andy Murray, kar pomeni, da se bosta pomerila igralca, ki letos na pesku še nista doživela poraza … Četrtfinale Murraya in Davida Ferrerja je bil seveda povsem v senci srbsko-španskega obračuna, čeprav je tudi na igrišču Suzanne Lenglen potekal pravi boj v prvih treh nizih (četrti je bil enostranski). Murray je prvič Ferrerja ugnal tudi na pesku ter se še tretjič uvrstil v polfinale OP Francije, dlje od tu pa doslej še ni prišel …
