Tihi »brat« Usaina Bolta

Berlin - V Berlinu je blestelo veliko svetovnih prvakov, vendar pa nihče ni bil tako vznemirljiv kot Usain Bolt. Jamajčan je svoje zlate puščice izstrelil trikrat in s svetovnima rekordoma na 100 in 200 m zasenčil prav vse. Tudi Keneniseja Bekeleja, najboljšega dolgoprogaša zadnjih šestih let ter svetovnega prvaka in rekorderja na 5000 in 10.000 m. Bekele je v Berlinu osvojil sanjski dvojček, ki ga na SP ni še nihče.

Bekelejev niz 23 zlatih kolajn na največjih tekmovanjih (na OI, SP in v krosu) je zagotovo vreden Boltovega šprinterskega niza, a je medijsko in marketinško manj zanimiv. Bolt je zvezdnik, ki ne pusti nikogar hladnega, Bekele pa majhen in tih dolgoprogaš, ki ljubi notranji mir. »Ljudje imajo raje tek na 100 m. Še zlasti, če imajo takšnega zmagovalca, kot je Bolt. Jaz res ne morem nič narediti, da bi to spremenil,« se Bekele niti ni želel primerjati z jamajškim velikanom in zabavljačem, iz katerega sicer vre neizmerna energija, a vselej potihne pred veliko predstavo, ko zna biti enako resen in zaprt vase kot etiopski šampion.

 

V Berlinu je Bekele, ki ga krasi tudi zelo eleganten slog, v dvojčkih prehitel, s štirimi zlatimi kolajnami na 10.000 m pa se izenačil s Hailejem Gebrselassijem. »Prehiteti Gebreja je zame največji izziv, zato sem v svojem dvojčku zelo užival,« Bekele upa, da bo že čez dve leti v Južni Koreji s peto krono tudi na 10.000 m prehitel rojaka. Na novinarsko vprašanje o rekordih, je povedal, da šprinterskih rekordov z dolgoprogaškimi vendarle ne gre primerjati. »Jaz sem svoje storil. V nogah imam zagotovo še boljši čas na 10.000 m, vendar bom čakal na naslednike,« se bo najbrž tudi v prihodnje osredotočil na osvajanje kolajn.

 

Kaj pa pomeni Bekele na dolgih progah, je najbolje opisal njegov nekoč kenijski, danes pa veliki ameriški tekmec Bernard Lagat, ki je dejal, da je Kenenisa eden največjih atletov vseh časov, čigar rekorde bodo težko v doglednem času izboljšali, razen njega samega seveda. Kenenisa za razliko od Bolta, ki je v celoti podvržen trenerju Trevorju Millsu, večinoma vadi sam. Trener, dodaja, prispeva k njegovi formi med 10 in 15 odstotkov. »Ko treniram krajše razdalje na štadionu mi pomaga etiopski nacionalni trener. Sicer pa za vse skrbim sam. Tudi taktiko za vsako tekmo dobro preštudiram in sam določim,« je povedal samotarski šampion dolgih prog, ki pa je kar nekaj časa potreboval, da je leta 2005 prebolel tragično smrt zaročenke Alem Techale, ki mu je umrla na skupnem treningu v rokah. Zdaj je srečno poročen z etiopsko igralko Danawit Gebregziabher.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela