Tiskane izdaje
Ljubljana - Španec Alberto Contador je Američanu Lanceu Armstrongu na počitnice na Bahame poslal poslanico, v kateri mu priznava, da je izjemen športnik, a slab zgled za medčloveške odnose.
Armstrong mu seveda ni ostal dolžan in ga je spomnil na marčevski pogovor po porazu na dirki Pariz-Nica, da se bo moral še veliko naučiti in naj premisli, preden, karkoli pove.
»Brez ekipe, ki je trdno stala za njim, nikoli ne bi zmagal,« je prepričan Armstrong. Z njim se strinja tudi ugledni ameriški komentator John Wilcockson, ki dodaja, da bo dvakratni šampion zagotovo izgubil vse simpatije v pelotonu, če bo usmerjal s pekoče puščice v Armstronga in nadaljeval s komentarji.
Američan ima namreč v kolesarski karavani ugled enega največjih kolesarjev vseh časov, predvsem pa karizmo, kakršne Španec nikoli ne bo imel, ne glede na to, da je zmagal na vseh štirih največjih dirkah, na katerih je v zadnjih dveh letih nastopil.
»Brez spoštovanja in simpatij v pelotonu tudi tako briljanten hribolazec, kot je Contador, nima možnosti, da bi zmagoval še naprej,« meni Wilcockson, Johan Bruyneel, strateg obeh Contadorjevih zmag na »francoski pentlji« pa dodaja, da je včasih bolje biti tiho in zase zadržati komentarje, kot pa obujati in pogrevati stvari, ki so mimo.
Ne glede, kako se bo besedni dvoboj razpletel, je samoljubje dveh šampionov zagotovilo, da bo Tour tudi v prihodnjih letih spektakel, karšnega si poldruga desetina milijonov gledalcev želi in pričakuje.
Contador z izjemnim kolesarjenjem in Armstrong s svojo osebnostjo ter usodno medijsko privlačnostjo sta nedvomno zaznamovala letošnji Tour in zasenčila vse, kar se je dogajalo v njuni senci.
V ozadju pa se je veliko dogajalo. Največje presenečenje so bile gorske predstave britanskega specialista za vožnjo na kronometer Bradleya Wigginsa, ki se v naslednjih letih utegne tekmovalno preobraziti, kot se je nekoč Armstrong, ko je iz specialista za klasike postal šampion Toura.
Na plan je prišlo nekaj močnih mladih kolesarjev – Andy Schleck, Vincenzo Nibali, Roman Kreuziger in Tony Martin, ki bodo zagotovo v prihodnosti krojili največje dirke. Če jim dodamo še nesporno najboljšega šprinterja sveta Marka Cavendisha in ameriški up Tylerja Farrarja, je morda prišlo celo do menjave rodov. Veliki poraženci pa so bili kandidati za zmagovalni oder Cadel Evans, Carlos Sastre in Denis Menčov.
Simon Špilak je opravil še en tritedenski tečaj na velikih dirkah. Prekmurec pravi, da bi bilo lahko bolje, kot se je razpletlo. Napadi se mu niso iztekli, zanimivo pa je, da je bil v najboljši formi zadnji teden, ko je bila utrujenost karavane že zelo velika.
Škoda, da na letošnjem Touru ni bilo Tadeja Valjavca. Bolj ali manj umirjen ritem dirke z veliko taktiziranja je bil idealen za njegov slog kolesarjenja. Vrhunsko pripravljen, kot je bil na Giru, bi zagotovo izboljšal 9. mesto, doslej najboljšo slovensko uvrstitev. Drugo leto, ko si bodo nasproti stali Contador in Armstrong s svojima moštvena, zagotovo ne bo tako mirno in predvidljivo. Tudi ekipe, ki bi tako suvereno prevladovala na dirki in jo nadzirala, kot jo je letos Astana, ni na obzorju.
