Tudi »čuvaj templja« ne more ustaviti Malysza

Saporo – Če Adam Malysz ni že na zadnjem treningu smučarskih skakalcev izstrelil vseh svojih nabojev na tukajšnji srednji napravi, na kateri je včeraj z 99 metri za velikanskih pet metrov preskočil najbližjega zasledovalca Thomasa Morgensterna, potem ga bo danes (od 10. ure naprej) težko kdo ustavil na poti k naslovu svetovnega prvaka v Mijanomoriju. Niti »čuvaj templja« ne, kar naj bi v dobesednem prevodu iz japonščine pomenilo ime 90-metrske skakalnice v Saporu.

Poljski »narodni heroj«, ki ima doma v vitrini že tri zlate kolajne s svetovnih prvenstev (K-90 v Lahtiju leta 2001 ter K-90 in K-120 v Val di Fiemme '03 – op. p.), je za tem izpustil kvalifikacije, po katerih sta prvo mesto delila Avstrijca Andreas Kofler (96,5 m) in Morgenstern (96 m).

»Potem ko mi je trener Hannu Lepistö dovolil, da se sam odločim glede svojega nastopa v kvalifikacijah, sem po kratkem premisleku ocenil, da se mu odpovem. Rad bi namreč obdržal odličen občutek s treninga in obenem prihranil nekaj moči za tekmo,« je Malysz razložil, zakaj se je tako zgodaj vrnil v hotel. Poljskim novinarjem je še omenil, da je tako ravnal tudi zato, ker se je bal, da bi se mu ponovila velika naprava. Na njej se je – kakor je sam dejal – iztrošil že na treningu, tako da potem na preizkušnji ni mogel iztržiti več od nehvaležnega četrtega mesta.

Z uvrstitvijo na tekmo je slovenska peterica izpolnila prvi cilj

Slovenska peterica s svetovnim prvakom Rokom Benkovičem na čelu ni blestela ne na treningu ne v kvalifikacijah, z uvrstitvijo na tekmo pa so vsi izpolnili prvi cilj. Najdlje je skočil državni prvak Jernej Damjan (90 m/23. mesto), ki je najboljši nastop v Mijanomoriju pokazal prav takrat, ko je bilo to najpomembneje. Želi si, da bi podobnega ali še boljšega uprizoril v današnji prvi seriji. Če mu bo to uspelo, se bo skoraj zanesljivo uvrstil v veliki finale. »Ko bi razmere vendarle ostale takšne, kot so bile v kvalifikacijah, torej enake za vse,« si je zaželel še ne 24-letni Ljubljančan, enako željo pa je izrazil tudi njegov dobra štiri leta starejši someščan Peter Žonta.

»Kako nenavadno mirno je bilo tokrat ozračje. Bilo je že skoraj prelepo za Saporo. Walter Hofer in Miran Tepeš bi si lahko celo privoščila, da bi nastavila avtomat za prižiganje zelene luči skakalcem in se odpravila na kavo v najbližji bar,« se je pošalil najizkušenejši slovenski reprezentant. S svojim kvalifikacijskim nastopom, dolgim 89,5 metra (32.), pa ni bil pretirano zadovoljen. »Ni bil najbolj čist. Mislim, da sem imel v nogah skok za 92 metrov,« je še pribil Žonta in v nadaljevanju spregovoril o svojih pričakovanjih za preizkušnjo: »Ker nočem spet narediti kakšne bedarije, se bom poskušal kar najbolje zbrati, končni rezultat pa bo tako ali tako dal seštevek metrov in sodniških ocen za slog.«

Naš tretji najdaljši skakalec je bil včeraj Benkovič (88 m/40.). »Uvrstil sem se na tekmo, kar je bil tudi moj cilj,« je 20-letni Kamničan z besedami najlepše opisal, kako nizko je padel. Svetovni prvak izpred dveh let v Oberstdorfu je namreč dandanes vesel že preboja skozi kvalifikacije. »Potrudil se bom, zadovoljen pa bom, če se mi bosta posrečila dva dobra skoka,« je še pristavil »Benko«, preden so mu kot enemu od redkih skakalcev včeraj po dolgem in počez premerili tekmovalni kombinezon.

Več o tem preberite v tiskani izdaji Dela.