Tudi Hrvati se čudijo tragični tivolski limonadi

Klici hrvaških novinarskih kolegov, ki pred dvoboji košarkarjev Uniona Olimpije in Cibone redno poizvedujejo po novostih v tivolskem moštvu, so imeli včeraj skupni imenovalec.

Objavljeno
14. december 2006 19.25
Domen Lorbek in Teemu Rannikko
Ljubljana – Klici hrvaških novinarskih kolegov, ki pred dvoboji košarkarjev Uniona Olimpije in Cibone redno poizvedujejo po novostih v tivolskem moštvu, so imeli včeraj skupni imenovalec. »Je to mogoče? Saj je slišati kot prava kriminalka,« so se po vrsti odzivali na razburljivo agonijo slovenskih prvakov in zagotavljali: »Kaj podobnega ni možno niti pri nas!« In res so možnosti Uniona Olimpije po pičlih sedmih kolih evrolige in scenariju na ravni pogrošnih mehiških limonad enako pičle na vseh področjih: tako za uvrstitev v drugi krog tekmovanja kot za pravočasno preprečitev finančnega kolapsa.

Drevišnja tekma z začetkom ob 20.45 bo imela zanimivo popoldansko uverturo, saj se bo sestal upravni odbor Uniona Olimpije in se po razpravi o potrditvi Jureta Zdovca za športnega direktorja lotil nakopičenih problemov. Upajmo, da s podobno vnemo, kot to počno na igrišču Marko Milič & Co. Privržencem kluba bi veliko pomenilo, da bi člani UO zapustili sejno sobo vsaj s podplutbami pod očesi in krvavečimi nosovi kot znaki »iskanja kompromisov«, če ne že s prvimi pozitivnimi rezultati. Nasmeškov in idiličnih objemov brez kančka koristi za klub je bilo že preveč, zato bi verjetno morali prisluhniti tudi košarkarjem, ki jim že zmanjkuje potrpljenja. Od predsednika Daga Kralja in direktorja Matjaža Tavčarja pričakujejo zagotovilo (ne plehkih obljub), da lahko rešita klub, ali odstopno izjavo.

Olimpijin kapetan Marko Milič se vendarle osredotoča na dogajanje na parketu in napoveduje, da se bo s soigralci poskušal oddolžiti Ciboni za poraz na prvi tekmi z 61:77: »Vlak za uvrstitev med 16 najboljših moštev evrolige nam je skorajda že ušel. Reši nas lahko le sanjski niz v preostalih sedmih kolih. Zadnjo iskrico upanja vidim v tekmi s Cibono. Res pa je, da moramo na celotno sezono gledati z drugačnimi merili, kot smo jo poleti. Vsakič ko smo izgubili enega udarnega moža, so nam v moštvo preprosto dodali po enega neizkušenega mladinca, tekmovalni cilji pa so ostali nespremenjeni. Zelo si želim, da bi proti Ciboni le prekinili niz porazov v zadnjih minutah. Ti dodatno načenjajo naše moštvo in nas spravljajo v obup, saj bi se lahko popuščanju v prelomnih trenutkih tekem ognili le z 'daljšim' moštvom.«

Več preberite v četrtkovi tiskani izdaji Dela.