Ljubljana – Le še trije dnevi ločijo slovensko izbrano vrsto od odločilne tekme kvalifikacij za SP 2010. Zagnanost, ki jo prikazuje vroči nogometni rod na treningih v Kidričevem, sama po sebi govori o ambicijah, željah in pričakovanjih slovenskega tabora pred sobotnim gostovanjem v Bratislavi. Selektor Matjaž Kek in njegovi glavni aduti napovedujejo odločen pristop proti vendarle favorizirani Slovaški in igro na zmago, s katero bi si že zagotovili najmanj drugo mesto v skupini 3 za uvrstitev v Južnoafriško republiko.
V prihodnjih dneh se v »presečju« Balkana, Alp in Panonske nižine obeta prava nogometna mrzlica, podobna tistim izpred desetih oziroma osmih let, ko so Zlatko Zahovič in soigralci pod vodstvom selektorja Srečka Katanca postali narodni junaki z uvrstitvijo na EP 2000 in SP 2002.
Dobre pol ure je od zvezd ločilo tudi naslednjo zasedbo Bojana Prašnikarja, ki pa je na igrišču s Hrvaško vendarle sprejela vlogo miši v igri z mačko. Tudi sedanji reprezentančni rod se spogleduje s prestižnim turnirjem, na pladnju pa so še vse tri možnosti od prvega do tretjega mesta v skupini.
Le morebitna zmaga odpira vrata raja, remi – upoštevaje dirigiran žreb dodatnih kvalifikacij – precej manj. Kako zahtevna misija je pred selektorjem Kekom, kapetanom Robertom Korenom, prvim strelcem Milivojem Novakovičem in drugimi na Slovaškem, razkriva zgodovinski pregled uspešnosti slovenskih zasedb na gostovanjih.
Res, tudi v kvalifikacijah za Beneluks '00 in Daljni vzhod '02 ni bilo nič drugače: v gosteh so padli le Latvija (5. 6. 1999), Albanija (9. 6. 1999), Luksemburg (7. 10. 2000) in Švica (6. 6. 2001). Presenetljiv gol Sebastjana Cimerotiča v Baslu (običajno se odloča za preigravanje, tedaj se začuda ni) je zadostoval za skalp doslej najuglednejše reprezentance na tujem (brez prijateljskih tekem), ki pa je tedaj zasedala šele 63. (!) mesto na lestvici Svetovne nogometne zveze (FIFA).
Podobno število je tudi zgodovinskih slovenskih remijev, vrednih »zmag«, vse štiri tekme onstran naših meja pa so se končale z izidom 1:1 – v Kijevu ('99), Moskvi ('01), Beogradu ('01) in naposled Bukarešti ('01). Tudi prva kvalifikacijska tekma Srečka Katanca v Atenah se je končala z remijem 2:2 …
Zmaga nad Slovaško, ta čas 45. reprezentanco na lestvici FIFA, bi torej presegla dosedanje podvige vseh slovenskih izbranih vrst, hkrati pa le še potrjuje, kako velik izziv čaka Slovence v Bratislavi. Kekovi fantje, ki v kvalifikacijah za premierni šampionat na črni celini še niso zmagali zunaj Slovenije, bodo morali torej v soboto res preseči svoje zmogljivosti.
Ne samo aktualna zasedba, naši niso zmagali resne tekme na tujem od štarta bojev za SP 2006 v Nemčiji! Padla sta »eksota« Moldavija (tedaj 107. ekipa na lestvici FIFA) in Luksemburg (149.), premočni so bili – ne glede na morda enakovredno igro Slovenije – Bolgarija (43.), Belorusija (70.), Romunija (13.), Nizozemska (9.), Norveška (35.), Italija (12.), Škotska (89.) in v zadnjem ciklusu Češka (11.), Severna Irska (45.) ter Poljska (34.).
Simbolično ali ne: Slovaška na aktualni lestvici FIFA zaseda mesto, ki je ob najslabši gostujoči predstavi Kekove ekipe pripadalo Severni Irski. V Belfastu na prvoaprilsko soboto vse le ni bilo slabo, ponovitve neambicioznega scenarija v Bratislavi zanesljivo ne bo. Še več, zdi se, da lahko naše pokopljeta le lastna samozavest in izjemno ambiciozen pristop.
Toda druge oziroma lažje poti do morebitne senzacije – v zadnjih dveh kvalifikacijah za SP so brez zmage na Slovaškem ostale tudi Portugalska, Rusija, Poljska, Češka … – pač ni. Kot je priznal že selektor Kek, Slovenija ni tako močna, da bi lahko igrala na remi, ki resda najverjetneje prinaša dodatne kvalifikacije. Popolna mobilizacija in preudaren boj za tri točke – to je resda tvegan načrt, ki pa nikogar ne bo pustil ravnodušnega.