Udarec na Vzhodu

Ambicije slovenskih nogometašev in hokejistov se malodane stalno prepletajo z načrti tekmecev iz Vzhodne Evrope, v teh dneh pa se zgodba spet ponavlja. Čeprav je v Szekesfehervarju minuli vikend šlo za pripravljalni turnir, sta vseeno navdušila pristop in uspeh pomlajene hokejske reprezentance, ki je suvereno opravila s Hrvati, Italijani (člani elitnega razreda svetovnega hokeja) in Madžari, ki bodo tekmeci Slovenije tudi na ljubljanskem turnirju aprila prihodnje leto, ko bodo risi igrali za vrnitev med elito. Zaradi majhnosti dežele je naš šport obsojen na skromno bazo igralcev, zato toliko bolj imenitno odmevajo uvrstitve na največja tekmovanja. Veseli spoznanje, da v omenjenih taborih tega ne jemljejo več kot alibi za morebitne slabše izide ali neuspeh, temveč so presegli okvir ozkega razmišljanja.

Hokejsko moštvo je bilo pri vzhodnih sosedih tako močno pomlajeno, da si nihče ni upal napovedati prvega mesta na turnirju. Odsotnost Razingarja, bratov Rodman, Kristana, Kranjca, Kovačeviča in drugih se je zdela prehuda za ohranjanje visokih ambicij. Selektor John Harrington se s svojimi varovanci vendarle ni prepustil novonastalim razmeram, temveč je z obetavno zasedbo udaril odločno in učinkovito. Risi so Madžarom nagnali strah v kosti brez največjih zvezdnikov. V baru ledne dvorane sem po koncu turnirja ujel klepet Harringtona z madžarskimi navijači, ki so ga med drugim spraševali tudi o asu Anžetu Kopitarju iz NHL. »Ah, Anže je razred zase. Pravzaprav mu lahko kot trener le odpiram vrata na ogradi ter križem rok mirno opazujem, kaj počne na ledu,« je bolj v šali kot zares odgovoril strateg, ki vse trdneje drži vajeti nacionalnega moštva. To bo aprila na svetovnem prvenstvu divizije 1 morda le pogrešalo prvega zvezdnika moštva Los Angeles Kings, če bodo igrali v končnici NHL. Tudi v tem primeru bodo risi ostali veliki favoriti na tivolskem ledu.

Medtem novi rod nogometnih reprezentantov pričakuje dvoboj z Rusijo, vsega spoštovanja (ne pa tudi strahospoštovanja) vredno oviro za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki. Izbranci Matjaža Keka so bili v precej podobnem položaju pred začetkom kvalifikacij za SP 2010 kot oklepniki na ledu pred zadnjim turnirjem. Oboje so spremljali številni dvomi, a so dokazali, da lahko s poštenim pristopom, izkoristkom vseh potencialov in ustreznim vodenjem nadomestijo manjko izjemnih posameznikov. Seveda nogometašem pred tekmama v Moskvi in Mariboru manjka pika na i z uvrstitvijo na SP, toda že zdaj nihče ne more zanikati dejstva, da ima Slovenija prepoznavno in zdravo reprezentanco, ki navdušuje gledalce in ima tudi rezerve za napredek. Takšna ekipa je s spodbudno formo glavnih akterjev že to soboto nared za novi športni udarec na Vzhodu. Občasno naduta in vase zaverovana slovanska duša si zna tudi tokrat sama nastaviti past, takšnega stanja duha v ruskem taboru pa proti Sloveniji ne more rešiti niti genijalni Andrej Aršavin.

Iz torkove tiskane izdaje Dela