Tiskane izdaje
»Figo mi je mar, kaj si drugi mislijo o nas. Tudi v prejšnji sezoni so vsi potiskali v ospredje Jezernike, pomembno pa je bilo le, kaj smo si sami zadali za cilj. In izbrali smo se za številko ena,« odgovarja Bostonov trener Doc Rivers, ki seveda dobro ve, da vloga favorita za naslov prinaša tudi številne nevšečnosti in dodatni psihološki pritisk. Zato tekmecem iz Los Angelesa brez boja prepušča papirnati primat. Njemu je pomembnejše, da so njegovi fantje v rednem delu prejšnjega prvenstva zbrali devet zmag več kot Jezerniki in jih v velikem finalu ugnali s skupnim izidom 4:2, ki jim je prinesel že 17. šampionsko lovoriko.
Iz vsega spoštovanja vrednih številk lahko sklepamo, da s Kelti ne kaže zobati češenj. Zamere namreč spretno »reciklirajo« in jim dajejo dodatnih moči, s katerimi nadomeščajo svoje slabosti. Kot pravijo njihovi privrženci, so glavni aduti moštva - MVP zadnjega finala Paul Pierce, Ray Allen in Kevin Garnett - res za eno leto starejši in skupaj štejejo 96 pomladi. Toda Allen zdaj nima za seboj operacije gležnja tako kot lani, Pierce je pet kilogramov lažji in bolje telesno pripravljen, Garnett pa je preprosto Garnett. Najboljši atlet med visokimi košarkarji v ligi NBA in vedno lačen uspeha. Boston za nameček igra vrhunsko obrambo, s katero je junija zadušil tudi velikega Kobeja Bryanta. Še največja težava moštva bi utegnila biti nekoliko »krajša klop«. Dragoceni krilni igralec James Posey se je pač odzval boljši ponudbi New Orleansa, veteran P. J. Brown se je upokojil, podobno pa razmišlja tudi Sam Cassell, ki je pri 38 letih moral prepustiti vlogo drugega dirigenta mlademu Gabu Pruittu. »Drži, toda ne pozabimo, da je neredko manj lahko več,« opozarjajo v Bostonu.
Medijsko favoriziranje LA Lakers ima dolgo belo brado in sega že v legendarne dvoboje z Bostonom v 60. in 80. letih. Los Angeles kot središče šovbiznisa daje dodatno vrednost tudi svojim športnim asom, svojo računico pa ima še komisar lige NBA David Stern. Podjeten, kot je, je ob analizi televizijskih rejtingov hitro ugotovil, da so Jezerniki sodelovali v petih od šestih najbolje gledanih finalnih dvobojev zadnjega desetletja. Njihova zadnja bitka s Kelti je denimo privabila pred male zaslone največ gledalcev po letu 2004, ko so LA Lakers zaman poskušali iztrgati naslov Detroitu. Formula je torej preprosta, »več« Jezernikov pomeni več denarja, in ima po razcvetu globalne krize še dodatno težo.
Kobeja Bryanta takšne računice ne zanimajo pretirano, vsaj dokler bo dobival 21,2 milijona dolarjev letne košarkarske plače in še enkrat toliko z oglaševanjem. Navzlic osvojitvi zlate olimpijske kolajne v njem gori močan plamen maščevanja za ponižujočih 92:131 v šesti tekmi zadnjega finala z Bostonom. Zdaj ga poskuša prenesti še na soigralce. »Primerjava z moštvom LA Lakers, ki je ob začetku tisočletja osvojilo tri zaporedne naslove, ni poštena. Zdajšnja zasedba je verjetno bolj nadarjena, vendar ji manjka notranje ostrine. Boston je bil za nas velika preizkušnja, ob kateri smo pogrnili na celi črti. Tega ne smemo pozabiti, če se nam bo ponudila nova priložnost,« opozarja najboljši košarkar rednega dela prejšnjega prvenstva, ki polaga velike upe na okrevanje centra Willa Bynuma: »Če bi ga imeli junija, bi bilo verjetno že tedaj vse drugače ...«
Iz današnjega Dela
