Tiskane izdaje
Ljubljana – Bilo je prelepo, da bi bilo resnično. Slovenska nogometna reprezentanca je bila namreč skoraj do zadnjega v igri za nastop na SP v Nemčiji. Konec sanj je bilo v predzadnji tekmi 5. kvalifikacijske skupine z Italijo, pri čemer so bile možnosti za nastop na mondialu ali vsaj v dodatnih kvalifikacijah prej iluzija kot realnost. Zdaj našim reprezentantom preostane še zadnje dejanje kvalifikacij: v sredo v Celju tekma s Škotsko, v kateri si lahko priigrajo 3. mesto v skupini ali pa tudi predzadnje.
Na Siciliji ni bilo nobenih realnih možnosti za presenečenje. S tem se morajo sprijazniti tudi največji optimisti, ki jim za tolažbo lahko ostane samo to, da se je močno oslabljena Slovenija brez Nastje Čeha in Klemna Lavriča favoriziranim »Azzurrom« – ne da bi sprožila vsaj en spodoben strel proti vratom Angela Peruzzija – upirala vse do 78. minute. Najtesnejši poraz je praktično edina svetla točka v močno razglašenem orkestru Braneta Oblaka, v katerem je »soliral« odlični Borut Mavrič in si za »nagrado« prislužil nekaj šivov ter poškodbo, zaradi katere bo bržkone izpustil zadnjo tekmo s Škotsko.
V analizi nemoči slovenskih nogometašev na štadionu Renza Barbere bo več kot jasno pisalo, da sta počasnost in nesposobnost igre visokega ritma skozi vso tekmo eni od najvidnejših slabosti v naši zasedbi. Druge, od pomanjkljivega tehničnega znanja posameznikov, do Oblakove neustrezne selekcije, taktične priprave in drugih njegovih spornih potez na vseh ravneh, so praktično nepomembne, saj v sodobnem nogometu vse prekaša izključno hitrost: tako v igri kot v razmišljanju. Slovenski nogometaši so v tem elementu morda na repu evropskih reprezentanc, čeprav rezultati in nekatere igre tega ne potrjujejo, saj je marsikatere slabosti moč prikriti s taktično disciplino in fanatizmom brez primere. Hvala bogu, da je v Palermu dokončno odklenkalo zavajanju javnosti, ki je predolgo živela v prepričanju, da je ta rod reprezentantov na pravi poti. Predstava v Palermu je pač v najbolj kruti obliki ponudila veliko bolj realno podobo in stanje, čeprav je bilo za še bolj verodostojno oceno o realnih dometih še premalo takšnih tekem in s tako kakovostnimi moštvi, kot je italijansko.
Po treh zaporednih kvalifikacijskih ciklusih, v katerih je Slovenija vselej igrala vsaj v dodatnih kvalifikacijah, je zdaj tudi dokončno konec pravljičnega obdobja. Brane Oblak se ni osramotil! A to in nič več, potem ko pred njim ni bilo nikakršne rezultatske zahteve. Tista mehka, o pomladitvi ali prenovitvi reprezentance, pa tudi ni bila izpeljana. Na vidiku je sila negotova prihodnost, v kateri ni moč predvideti niti padca v najnižji kakovostni razred evropskega nogometa. Zaradi grožnje o popolnem sesutju reprezentančnega nogometa je soliranje predsednika Nogometne zveze Slovenije Rudija Zavrla, ki je uzurpiral nogometno oblast do te mere, da odloča domala o vsem, skrajno neokusno. Obračunavanje z Oblakovim predhodnikom (čeravno spornim) in poveličevanjem sedanjih rezultatov brez kakršne koli tehtne strokovne primerjave ali analize in povrhu celo pred koncem kvalifikacijskega ciklusa v »svojem« glasilu, pa na meji dobrega okusa. Ko se bo odločil, da Oblaku podari še en mandat, naj tudi jasno in glasno pove, da bo s tem prevzel odgovornost na svoja pleča. Zato, da se ne bi že padlim in osramočenim velikanom Srečku Katancu, Zlatku Zahoviču, Bojanu Pašnikarju pridružil še največji – Brane Oblak.
P. S. Gospod Rudi Zavrl, Izrael v neprimerno težji kvalifikacijski skupini, kot je naša, ni izgubili niti ene same tekme.
Brane Oblak, selektor Slovenije: »Italijani so bili boljši prav za en gol. S predstavo mojih fantov sem zadovoljen, z rezultatom pač ne. V napadu nismo igrali najboljše in nismo znali zadržati žoge, medtem ko je Italijane odlikovala igra z odličnimi podajami. V tem je prednjačil Totti.«
Marcello Lippi, selektor Italije: »Glede na to, da je bila za Slovenijo to odločilna tekma, sem pričakoval napadalnejšo zasedbo s tremi napadalci in Cimerotičem v začetni postavi. Slovenci so igrali borbeno, pri čemer je za njihovo nemoč v napadu kriva tudi naša disciplinirana igra in zbranost v obrambi.«
