Todtnau – Sedma etapa nemškega toura je bila druga najtežja – z dvema vzponoma prve kategorije. Najmočnejši v mrazu in dežju je bil Avstralec
Cadel Evans, ki se je v skupnem seštevku povzpel na 3. mesto, medtem ko je Nemec
Jan Ullrich padel na šesto. Rumeno majico je zadržal Američan
Levi Leipheimer, ki tudi sam verjame, da je že zelo blizu skupni zmagi. Danes ga čaka 30 km dolga vožnja na kronometer. Prednost pred Ullrichom znaša že poldrugo minuto, kar bi moralo zadostovati za zmago nekdanjega Armstrongovega pomočnika v US Postalu.
»Zelo sem presenečen, ker Ullrich ni zmogel našega tempa, čeprav vzpon niti ni bil tako zahteven,« je komentiral etapno zmago kolesar belgijskega moštva Lotto. Evans, ki je bil večji del etape ob rumeni majici in čakal na svojo priložnost, da prehiti Nemca
Jörga Jakscheja, je v zadnjem kilometru najprej prepustil pobudo tekmecu, nato pa ga v silovitem finišu prehitel ravno za toliko, da je slednji izgubil tretje mesto. Ullrich je na zadnjem vzponu pokazal veliko slabosti, pripisujejo pa jih njegovemu slabemu kolesarjenju v mrazu. Nemec v dežju in mrazu nikoli ni blestel, tako tudi ne na vzponu v smučarsko središče Feldberg, kjer je sicer kolesaril v enakomernem tempu, a brez možnosti za spremembo ritma, ko so ga Leipheimer in tekmeci napadli. Podoben profil kolesarja je tudi slovenski as
Tadej Valjavec. V dežju ga noge niso nikoli nesle. Njegovo sporočilo po dirki je bilo kratko in jasno.
»Slabo. Zelo slabo mi je šlo. Mraz me je uničil,« je tarnal Besničan, ki je prikolesaril v cilj 16., minuto za zmagovalcem. Na polovici hriba je bil še v vodilni skupini, potem pa so ga tekmeci začeli prehitevati. Valjavec v skupnem seštevku ni nič izgubil. Ostal je na 6. mestu, prednost pred najbližjim zasledovalcem, Švicarjem
Fabianom Jekerjem, ki se je izkazal z 2. mestom v etapi, pa je zdaj 25 sekund. Če ne bo danes večjih presenečenj, bo Valjavec ostal v deseterici oziroma okrog 6. mesta. Na Giru se je že izkazal z odlično vožnjo na čas, kar pomeni, da je v tej prvini napredoval. Danes bo imel priložnost, da svoje mesto zadrži, kar bi bil eden njegovih večjih uspehov, saj gre za eno močnejših enotedenskih dirk ProToura.
Tudi
Janez Brajkovič največkrat »zamrzne« v mrazu. V vožnji po Črnem lesu je na zadnjem vzponu ubral hitrost takoimenovane »skupinice« in pripeljal v cilj v tempu
Andreja Hauptmana ter drugih kolesarjev, ki so specialisti za vse druge zvrsti, razen za vožnjo navkreber. Brajkovič je modro čuval moč za vožnjo na kronometer, v kateri v zadnjih šestih kilometrih čaka kolesarje zahtevnejši vzpon. Navsezadnje se za »uro resnice« pripravlja za SP.