Tiskane izdaje
Vatikan - Nogomet se vse bolj širi po zemeljski obli. Upreti se mu ne morejo niti v Vatikanu, kjer razmišljajo o zanimivih projektih v prihodnosti. Tako ne izključujejo niti možnosti, da bi se nekoč vatikansko moštvo borilo skupaj z Interjem, Milanom, Romo, Juventusom in drugimi za "scudetto", naslov prvaka v italijanski prvoligaški konkurenci, in ne nazadnje, zakaj pa ne tudi v ligi prvakov.
"Če bi se prijavili za tekmovanje, vsekakor ekipi iz Vatikana ne bi povzročali nobenih težav," je pojasnil eden izmed predstavnikov FIGC. Kakor koli že, najverjetneje bi minilo veliko let, preden bi se bil vatikanski klub sposoben zoperstaviti največjim v Italiji. Na FIGC so tudi dodali, da v njihovi ligi že nastopa klub iz drobne enklave San Marina in trenutno tekmuje v tretjeligaški konkurenci. Prav tako bi si vatikanska ekipa morala pot do najboljših izboriti postopoma, začenši na najnižji ravni.
Kar pa zadeva članstvo v UEFA, je stvar malce bolj zapletena. "Vatikan kot suvereno državo priznavajo tudi Združeni narodi, tako da s tega vidika ne bi imeli nikakršnih težav, če bi izpolnili merila, ki jih zahtevamo," je uvodoma izjavil predstavnik UEFA William Gaillard. To pomeni, da bi Vatikan moral dokazati, da ima organizacijske sposobnosti in tudi objekte, ki zadovoljujejo kriterijem krovne evropske nogometne organizacije in drugih nacionalnih zvez.
Prva težava bi bila poiskati ustrezen stadion, saj ozemlje Vatikana meri manj kot polovico kvadratnega kilometra. "Dvomim, da bi lahko zgradili stadion v Vatikanu, toda lahko pa bi uporabljali rimski stadion Flaminio," je predlagal Gaillard. Na drugi strani bi klub moral imeti vsaj tri doma vzgojene nogometaše, medtem ko bi morala biti izbrana vrsta v celoti iz državljanov Vatikana. In dejstvo, da je vatikanski nogometni bazen zelo omejen - Vatikan ima manj kot 1000 prebivalcev in še ti so po večini duhovniki -, bi primoralo kar samega Bertoneja k selekcioniranju ekipe.
To pa ni tako za lase privlečeno, kot se zdi na prvi pogled. "Če bi pobrali vse Brazilce, ki študirajo na univerzah, ki jih vodi Cerkev, potem bi lahko sestavili izjemno ekipo," je nedavno dejal Bertone. Nogomet in Vatikan vseeno delujeta kot nekoliko čudna naveza, toda vsa nogometna evforija bi kaj lahko prodrla tudi skozi zidove papeške države.
Še več, Vatikan ima že zdaj svojo nogometno ligo, ki jo je ustanovil leta 1972. Danes šteje 17 moštev, vključno z ekipami tamkajšnje radijske postaje, pevskega zbora Sikstinske kapele in Švicarske garde. Nekateri znameniti italijanski nogometaši in trenerji so svoje kariere končali prav v Vatikanu, med njimi Dino Da Costa, brazilski zvezdnik, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja igral za Romo, in Benedetto De Angelis, ki je bil član Milana.
Z izjemo občasnih sporov so tekme večinoma odigrane v dobrem, bratskem duhu v rimskem športnem centru Pij XII, pod nobenim pogojem pa ni dovoljena uporaba bogokletnega jezika. Prvak dobi poseben pokal, ki ga krasijo značilni vatikanski simboli.
Bertone, ki je kot genovski nadškof komentiral celo nekaj tekem serie A, je tudi razkril, da je v Nemčiji rojeni papež Benedikt XVI pravi nogometni strokovnjak in bi bil zagotovo tudi dober trener. "Podoben je nekdanjemu italijanskemu selektorju Giovanniju Trapattoniju. Vedno je sposoben nadzorovati in obvladovati položaj znotraj Cerkve," je slikovito pripomnil Bertone. Neuradna vatikanska reprezentanca, ki že obstaja, občasno odigra prijateljske tekme z romarji iz Poljske in drugih držav.
