Več denarja, manj dostopa

Medijska bera olimpijskih iger v Pekingu je presegla vsa pričakovanja. Naslednje igre v Londonu pa bodo zadnje, ki bodo tako neposredno, vsestransko in brez dodatnih naročnin dostopne najširšemu avditoriju.

Objavljeno
08. oktober 2008 23.28
Boris Bergant
Boris Bergant
Ljubljana - Zdaj so tudi empirično zbrani podatki o medijski beri olimpijskih iger v Pekingu: o obsegu poročanj in odzivnosti avditorijev. Kar zadeva elektronske medije - radio, TV in širokopasovne storitve (internet in prenosna telefonija) je dogodek presegel vsa pričakovanja. Analitiki poudarjajo, da je bila tehnična kakovost signalov iz Kitajske optimalna in da je odziv uporabnikov po posameznih nosilcih potolkel vse rekorde.


Najbolj si manejo roke v ZDA. Tamkajšnja družba NBC je tvegala veliko in iztržila še več. Za licence iz Pekinga so Američani MOK plačali 894 milijonov dolarjev (skoraj polovico več kot pred štirimi leti), z reklamami in iztržkom medmrežnih storitev, ki so jih prvič ponudili poleg osnovne ponudbe radia in TV, pa so zaslužili prek 1,2 milijarde $ in opravili enega boljših poslov v zadnjem desetletju.

 

Resda je tako močan vložek Američanov zagrenil življenje vsem drugim kupcem pravic (članice evropske radiotelevizijske zveze EBU so morale za licence iz Pekinga odšteti 443 milijonov $ - za tretjino več kot pred štirimi leti ). Povrhu tega pa je tako močno ameriško nagibanje čez okno pokvarilo že tako neugodne časovne razporede najbolj zanimivih dogodkov v Pekingu, saj je NBC izposloval tak premik urnika, ki je najbolj ustrezal osrednjemu večernemu času v ZDA. Plavalci in telovadci, pa tudi mnogi drugi so morali tekmovati v jutranjih urah po lokalnem času, kar je zunaj bioritma vrhunskih športnikov, podrejenost ameriškemu »prime time« pa je za nameček pokvarila kakršno koli možnost, da bi tudi v Evropi dogodke v živo spremljali v prijaznejših in dostopnejših terminih. Tako je pravzaprav edina negativna postavka nekoliko nižja kumulativna številka evropskega avditorija.

 

Medtem ko je TV v Evropi z iger v Atenah pripravila 11.200 ur prenosov in oddaj ter skupaj pritegnila 13,4 milijarde gledalcev, si je v Evropi igre iz Pekinga kljub večji ponudbi - 15.000 ur - ogledalo »le« 9,3 milijarde gledalcev. Vsi drugi rekordi pa so bili potolčeni.

 

Poleg kakovostne slike visoke ločljivosti je digitalizacija posredovanj olimpijskih dogodkov omogočila tudi internet in ponudbo širokih pasov. Iz Pekinga so v Evropo posredovali kar za šestkrat zmogljivejši obseg (6 GigaBits) kot iz Aten, igre so prenašali prek 44 nosilcev, število internetnih odjemalcev pa je preseglo 53 milijonov. Iz Pekinga je v Evropo prenašalo tudi 15 operaterjev mobilne telefonije. Porast spremljanja prenosov (pretoka vsebin) prek medmrežja se je v Evropi povečal za 200 % (v ZDA pa celo za 380 % ).

 

A zdaj je tudi že zanesljivo, da bodo naslednje igre v Londonu zadnje, ki bodo tako neposredno, vsestransko in brez dodatnih naročnin dostopne najširšemu avditoriju.

 

Mednarodni olimpijski komite se je v ihti po vedno »višje, močneje in hitreje« - tudi na področju finančnega iztržka namreč oprijel nove strategije. Kaže, da bo vsaj sprva od prodaje različnih pravic in licenčnin ter z njihovim drugačnim »pakiranjem« iztržil še nekaj več, a na dolgi rok strategija ne more uspeti - seveda če v MOK še resno verjamejo v razsežnost olimpijskega festivala in njegovo filozofijo (toliko različnih športov in disciplin).

 

Več v tiskani izdaji Dela.