Velika četverica na Danskem za biti ali ne biti

København - Predstavniki olimpijskega gibanja so za odločanje o gostitelju olimpijskih iger in "biti ali ne biti" izbrali pravzaprav idealno lokacijo. Kraljevino Dansko je za kraj dogajanja svoje najbolj znane tragedije izbral že sloviti angleški dramatik William Shakespeare. Upati je le, da bitka za OI 2016 ne bo niti približno podobna usodi kraljeviča Hamleta in da bo to zgodba s srečnejšim koncem.

Za Chicago zakonca Obama in Oprah

A iskanje gostitelja olimpijskih iger, ki bodo šele čez sedem let, ni imelo nič manj dramatičnih zasukov. Zakulisne igre, različne kalkulacije in silovito lobiranje so zaznamovali zadnji dve leti boja olimpijskih favoritov. Kandidati prav ničesar ne želijo prepustiti naključju. ZDA na vsak način želijo doseči, da bi po Atlanti leta 1996 petič v zgodovini gostile poletne olimpijske igre. V prepričevanje delegatov, da bi bil Chicago kot največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois ter tretje po velikosti v ZDA pravšnje prizorišče, so poslale ameriško prvo damo Michelle Obama in zvezdnico televizijskih pogovornih oddaj Oprah Winfrey. Danes naj bi se jima pridružil še "vodja svobodnega sveta" Barack Obama in nagovoril delegate.

Rogge: Vsi so sposobni organizirati odlične igre

O tem, da bi gostiteljstvo olimpijskih iger ameriškemu predsedniku, ki prihaja iz Chicaga, prineslo veliko političnih točk, ni treba izgubljati besed. Zanj in tamkajšnjo močno afroameriško skupnost bi to pomenilo tudi prestižno zmago. Tik pred zdajci se je Obama odločil, da se bo pridružil svoji ženi in tudi sam skušal jeziček na tehtnici premakniti v svoj prid. To bo prvič, da se bo v olimpijsko kampanjo osebno vključil ameriški predsednik. Vetrovno mesto je bilo v načrtih za gostitelja povsem na začetku novodobnega olimpizma. Leta 1904 so igre III. olimpijade nato preselili v St. Louis v Missouriju.

Bo potrebnih več krogov?

Chicago se sooča z močno konkurenco. V kampanji velikih, v kateri ni izrazitih favoritov in so favoriti prav vsi štirje kandidati, so še brazilski Rio de Janeiro, japonski Tokio in španski Madrid. Predsednik MOK Jacques Rogge, ki se poteguje za nov osemletni mandat, miri napetosti pred odločilnim spopadom, češ da je vsak od štirih prvorazrednih kandidatov sposoben pripraviti zelo dobre igre. A na koncu bo izbran le eden. Pravico do glasovanja bo imelo približno sto delegatov. Stavnice pred glasovanjem napovedujejo, da bo zmagovalec znan šele po več krogih izbire.

Največji vir prihodka MOK so televizijske pravice. In v zvezi s tem se začenjajo in končajo ugibanja analitikov dogajanja. Če bi upoštevali le to okoliščino, da so olimpijske igre "big business" ter marketinški in televizijski spektakel, je zanesljivi favorit prav Chicago. A dejstvo, da se ameriško gospodarstvo še ni pobralo po recesijskem udarcu, ne govori v prid ZDA.

Igre prvič v Južni Ameriki?

Največji adut Brazilcev je okoliščina, da olimpijskih iger še nikdar ni bilo v Južni Ameriki. Da gre za veliko nacijo na južni polobli, ki je bila - če ne upoštevamo Avstralije - doslej spregledana. Brazilcem bo sicer velik zalogaj predstavljala že organizacija svetovnega prvenstva v nogometu leta 2014 in vprašanje je, ali bo zmogla izpeljati zapored kar dve veliki športni prireditvi. Obstaja tudi bojazen, da bodo veliki sponzorji Brazilijo pri olimpijskih igrah zaobšli. Tehtnico v prid preostalim trem premaknejo še vprašljiva varnost ter visoka stopnja kriminala v Riu in nezadostna infrastruktura.

Največja ovira Madridu - London 2012

Napetosti stopnjuje tudi Madrid, ki pričakuje, da mu bo po neuspehu pred štirimi leti tokrat vendarle uspelo. Na njihovi strani je nekdanji šef olimpijskega gibanja Juan Antonio Samaranch, ki bo poizkusil zastaviti svoj ugled za kandidaturo. A je težko verjeti, da bodo delegati dvakrat zapored izbrali Evropo. Poletne olimpijske igre bodo že v Londonu leta 2012, pa tudi strokovna javnost kliče po ostrejši protidopinški zakonodaji v Španiji, nad katero visi dolga senca Operacije Puerto.

Natančni Japonci še najmanj navdušeni

Samo Tokio ima izkušnje z organizacijo OI, ki so jih pripravili leta 1964. Na njihovi strani so zgleden finančni načrt, visoka tehnološka razvitost, infrastruktura, močni sponzorji, a japonske načrte bi lahko tako kot v primeru Madrida skazil preprost političen izračun. Dvakratne azijske igre v osmih letih bi lahko bile za nekatere preveč. Skrbi povzroča tudi majhna podpora domače javnosti organizaciji OI v Tokiu.