Potapljanje na dah

Potapljanje na dah je pravzaprav človeku najbližja vrsta potapljanja, saj gre za potapljanje brez tehničnih pripomočkov, ki bi nam omogočili daljše bivanje pod vodo.

Objavljeno
15. julij 2009 17.02
Da. O.
Da. O.
Ljubljana - Prosto potapljanje (apnea) postaja vedno bolj priljubljen šport. Potapljanje na dah je pravzaprav človeku najbližja vrsta potapljanja, saj gre za potapljanje brez tehničnih pripomočkov, ki bi nam omogočili daljše bivanje pod vodo. V tekmovalnem smislu apnea obsega več zvrsti potapljanja. Tovrstna tekmovanja postajajo vedno bolj razširjena, saj so organizirana državna, evropska in svetovna prvenstva.

Tekmovanja se odvijajo tako v bazenih kot tudi v morskih globinah. Zanimivo je, da v Sloveniji morskega globinskega tekmovanja sploh ne moremo organizirati, saj je morje preprosto preplitvo. Naši tekmovalci, ki slovenske barve zastopajo več kot zadovoljivo, se zato na tekmovanja in treninge podajajo v tujino.

Po kategorizaciji AIDE (International Association for the Development of Apnea) obstaja devet disciplin: statična apnea (STA), dinamična apnea s plavutmi (DYF), dinamična apnea brez plavuti (DNF), jump blue (JB), apnea brez omejitev (NLT), spremenljiva obtežitev (VWT), konstantna obtežitev brez plavuti (CNF), konstantna obtežitev (CTW) in prosti potop (FIM), 
 
Slovenec Jure Daić je na tekmovanju v potapljanju na dah (Rab Dive Off 09) osvojil kar dve zlati medalji in sicer v kategorijah CNF in CVT. Daić je kot prvi Slovenec dosegel globino 80 metrov in s tem postavill nov državni rekord (prejšni je znašal 67 metrov). Slovenci pa imamo še enega rekorderja, saj je freediver Sandi Bitenc pred kratkim postavil nov Guinnessov rekord v potapljanju na dah. Pod vodo je zdržal 24 ur, vmes pa je preplaval kar 51 kilometrov in 100 metrov, kar je bilo več kot dovolj za nov rekord.

Več o potapljanju na dah si oglejte v videoprispevku.