Vsi že hrepenimo po uvrstitvi v končnico

Bled - Napočil je čas za slovo. Danes se namreč končuje tradicionalno poletno bivanje najboljšega slovenskega hokejista Anžeta Kopitarja v domačih krajih, z brniškega letališča bo prek Züricha odpotoval k svoji četrti sezoni v NHL. V Los Angelesu ga številni častilci kot tudi soigralci in vodilni pri klubu že nestrpno čakajo na poti k mikavnemu izzivu sezone - težko pričakovani uvrstitvi v končnico. Na Bledu je po zadnjem treningu pred odhodom spregovoril za Delo, se ozrl h kratkim počitnicam, napornim bazičnim pripravam, spremembam v moštvu LA Kings ter visokim ciljem v prihajajočih mesecih.

Obveznosti v ZDA torej že kličejo. Kakšni bodo vaši prvi dnevi po vrnitvi v slačilnico ter na ledeno ploskev v Kaliforniji?

Že takoj po prihodu, torej od 28. do 30. t. m., gostimo v Los Angelesu prireditev Festival hokeja. Tam se spoznavamo z našimi zvestimi navijači, podpisujemo drese in fotografije, sodelujemo tudi na uvodnih novinarskih konferencah. Sledilo bo nadaljevanje treninga, ki ga je vsak zase opravil v teh poletnih dneh, 12. septembra pa se uradno začenja pripravljalni tabor, med katerim nas nato čakajo tekme s Phoenixom, Anaheimom, San Josejem in Coloradom.

Kako pa ste preživljali te pripravljalne dni v domovini?

Že od začetka sem si sestavil temeljit urnik, ki je v prvih 14 dneh obsegal predvsem delo v trimskem kabinetu, pozneje sem začel vaditi na ledu. Na blejski ledeni ploskvi sem bil v družbi Andreja Hočevarja, Nika Zupančiča in Žige Sveteta. Vadba je bila živahnejša, kot če bi drsal sam ...

V prejšnjih letih ste sicer vadili skupaj z jeseniškim moštvom.

Drži, a tokrat sem se odločil drugače. Prej je bilo tam zbrano jedro mojih soigralcev iz reprezentance, zdaj pa je na treningu moštva precej mladih igralcev, zato ne vem, če bi bila takšna vadba zame kot tudi klub prav koristna. Obenem je moj program treninga le malo drugačen. V Los Angelesu so ga glede na prejšnjo sezono spremenili, kar je tudi pričakovano glede na prihod novega trenerja za telesno pripravo.

Kako nasploh vadijo vaši soigralci: vsak zase sam ali pri kakšnem klubu?

Vsak se odloča po svojem prepričanju, a pogosto gre tudi poleti za skupinsko vadbo. Pogosto se v ZDA ali Kanadi v nekem kraju srečajo vsi tisti, ki so med sezono »razmetani« povsod naokrog in nato v domačem okolju vadijo skupaj. Evropski igralci? Nekateri se pridružijo svojim nekdanjim klubom za nekaj tednov, drugim pač bolj ustreza individualni pristop.

Vi slovite po zelo zavzetem delu v poletni sezoni, trening doma tudi natančno spremlja vaš oče Matjaž, nekoč slovenski reprezentant in nato član strokovnega štaba izbrane vrste.

Ah, verjetno ga ni, ki bi posebej užival v poletnem pripravljalnem delu. Vsi že težko čakamo prve tekme. A ko obenem pomisliš, da moraš zdržati to sila zahtevno sezono NHL od oktobra do maja in morda še končnico, po kateri v Los Angelesu res že hrepenimo, ni druge, kot poleti pošteno zavihati rokave.

Verjetno podobno tudi vaši soigralci pogosto omenjajo končnico. Pa ste takole, dober mesec pred začetkom sezone, optimist, je ekipa, ki je doživela nekaj sprememb, kakovostnejša kot prej?

To bomo seveda videli pozneje na ledu, toda prihoda poletnih okrepitev, Ryana Smytha in Roba Scuderija, zares obetata veliko. Smyth je med najvidnejšimi napadalci lige, njegova hokejska pot je v zadnjem desetletju NHL vredna občudovanja. Scuderi pa je bil med najbolj zanesljivimi aduti zadnje Pittsburghove ekipe, zato smo res lahko veseli njegovega prihoda v Los Angeles.

Kdaj pa se bodo v tekmovanju onstran Atlantika razkrile prve delnice, kdaj bo moč oceniti možnost posameznih moštev za uvrstitev v sklepni izločilni del?

Pravzaprav bo prvi mesec napovedal že marsikaj, v dneh okrog božiča pa bomo že lahko razpredali o tem, če smo v Los Angelesu na poti v končnico.

Sezona bo sicer posebna, saj jo bodo prekinile olimpijske igre. Si boste takrat lahko privoščili nekaj prostih dni, ker pač slovenske reprezentance v Vancouvru ne bo?

Takrat bo res napočil čas za vsaj malce oddiha in s spremljevalko Ines že razmišljava o nekajdnevnem potovanju po ameriškem zahodu. Kazalo bi videti Veliki kanjon, Las Vegas in še kaj, za kar drugače ni časa.

Tega vam je zmanjkalo celo v tem poletju. Ste si sploh lahko privoščili kaj počitka?

Tokrat pa res zelo malo, tako da je obisk morskih krajev odpadel. Malce sem bil doma, malce na Štajerskem.

V Mariboru so vas počastili v Ljudskem vrtu, vam podarili vijolični dres pred tekmo s Sparto ...

Res, takrat sem si želel ogledati to tekmo, pa so se pri mariborskem klubu za to še posebej potrudili. Lepo je bilo, le izid pač ni bil po željah ...

Sicer pa ste vnovič v Kranjski Gori vodili tabor hokeja na rolarkah, poznamo vas tudi po sodelovanju v humanitarnih akcijah. Imate že kakšno novo zamisel?

V tistem kranjskogorskem tednu se prav sprostim pri delu z naraščajniki. Za prihodnje pa se z nekaterimi igralci z Jesenic pogovarjamo o pomoči otrokom. Rad bi peljal na morje tiste, ki si tega pač ne morejo privoščiti, ali kaj podobnega storil zanje. Ne glede na to, kje igraš in koliko zaslužiš, se moraš zavedati, od kod prihajaš. Mesto z okolico je zame pač nekaj naredilo, rad bi mu vrnil.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela