Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljanski krilni center in rezerva na seznamu slovenskih reprezentantov za SP na Japonskem Miha Zupan je s petkovo odločitvijo o selitvi v Tivoli vrgel kocko, ki se še kar prevrača, razplet pa je ta trenutek sila nejasen. Potem ko je navzlic še veljavni pogodbi z Geoplinom Slovanom v petek klubu poslal izjavo o prekinitvi zadnjih dveh let sodelovanja in podpisal nov dogovor z Unionom Olimpijo, se zna kaj lahko zgoditi, da bo primer pristal na sodišču. Na Kodeljevem namreč vztrajajo, da svojega aduta ne pustijo, zdaj niti za ceno zahtevane odškodnine ne, četudi si tudi višino zneska obe strani popolnoma drugače razlagata.
»Res sem podpisal pogodbo z Unionom Olimpijo, čeprav me s Slovana ne pustijo. Za takšno potezo sem se odločil po tem, ko na Kodeljevem nikakor niso hoteli, da prekinemo pogodbo, pa čeprav je Olimpija pripravljena plačati odškodnino v znesku, ki ga določa pogodba. Če ne bo šlo drugače, se bo treba v skrajnem primeru podati na sodišče. Sem pa vesel, da prihajam k Tomu Mahoriču, ki me je že pred časom vodil poldrugo leto pri Geoplinu Slovanu in za katerega vem, da razume moje težave s sluhom. Dokler se ne bo vse rešilo, bom pač treniral z Unionom Olimpijo, potem bomo videli. Nisem prepričan, ali je nova pogodba veljavna, dokler ne prekinem prejšnje,« pravi Miha Zupan. Dokler se kluba ne sporazumeta ali namesto njiju odloči sodišče, pač ne more do izpisnice in registracije za Union Olimpijo.
Se pa ob vsej kolobociji kajpak postavlja logično vprašanje, zakaj se ljubljanski krilni center ni odločil za podobno pot pred dvema letoma, ko so se v Tivoliju prav tako zanimali zanj? »Tedaj je bil položaj drugačen toliko, da je Olimpija zgolj naslovila vprašanje Slovanu, koliko znaša moja odškodnina. In ko je njeno vodstvo slišalo odgovor o znesku 200 tisoč evrov, se je umaknilo. Mene ali menedžerja Slavka Kotnika ni nihče nič vprašal, pogodba pa je bila že tedaj takšna, kot je zdaj. Tokrat so se pri Olimpiji bolj pozanimali in so se zame tudi pripravljeni boriti. In ker take ponudbe ne pridejo vsak dan, nočem čakati še dve leti, da bi se mi tudi uradno iztekla pogodba s Slovanom. Kdo ve, ali me bo tedaj Olimpija ali kakšen drugi večji klub sploh še hotel,« na to odgovarja Zupan, trdno odločen, da vzvratnega koraka ne bo delal.
»Res je položaj sila zapleten, a sem se odločil tvegati. Na Kodeljevem namreč že dolgo igram, septembra bom star 24 let in želim si narediti korak višje, zaigrati v evroligi. Zame je Geoplin Slovan že preteklost. Hvaležen sem vodstvu kluba, ker mi je dalo priložnost za uveljavitev, minutažo, napredek. Vendar imam zdaj večji izziv in upam, da se bo dobro razpletlo. Pri Slovanu sem namreč že sedem let, nimam več volje, dal sem jim tudi pisno izjavo, da prekinjam pogodbo, a ne popuščajo,« Zupan sicer priznava, da je v pogodbi z Geoplinom Slovanom jasno zapisano, da jo lahko prekine le, če se klub s tem strinja. Kar pa je ta čas daleč od uresničljivega, saj kluba nikakor ne najdeta skupnega jezika glede odškodnine.
V oči predvsem bode podobnost Zupanovega primera in tistega o prestopu Gorana Dragiča k Tau Vitorii. Pri čemer je Slovanov direktor Janez Rajgelj še včeraj zagotavljal: »Za Gorana še vedno nismo dobili nobene uradne ponudbe kakšnega kluba. Le menedžerjevo, a je ponujena vsota prenizka in nesprejemljiva.« Tudi Dragič namreč zatrjuje, da je po pogodbi predvidena odškodnina precej nižja od tiste, ki jo zahteva klub. Zupan potrjuje: »Oba imava podobni, skoraj enaki pogodbi. Znesek, ki ga klub dobi ob najinem predčasnem odhodu, ni točno zapisan, so pa kriteriji, po katerih se ga lahko brez težav izračuna. Naj navedem primer: v pogodbi, ki sem jo sklenil z Unionom Olimpijo, točno piše, koliko bo klub dobil, če se po letu ali dveh podam v tujino. Sam sem celotno stvar prepustil menedžerju, odvetniku Aleksandru Čeferinu in Olimpiji. Pogodbo so prečesali po dolgem in počez ter dejali, da so možnosti na moji strani. Da pa bo postopek zanetil malo vojno, če se lahko tako izrazim. Ne vem, kako se bo končalo, vendar zaupam ljudem, ki skrbijo za moj prestop, zato sem miren,« dodaja Zupan.
Preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela.
