Tiskane izdaje
Kar osem ur je včeraj trajala pot slovenskih košarkarskih reprezentantov do Beograda, potem ko so se že ob 7. uri zjutraj vkrcali v avtobus. Lahko si mislimo, kako je velikanom prijalo stiskanje kolen med zanje vedno pretesnimi sedeži, vsem nujnim postankom navkljub. Oddahnili so si šele, ko so prehiteli dolgo kolono tovornjakov pred hrvaško-srbsko mejo in ugledali policijsko spremstvo iz Srbije in Črne gore, ki jim je nato utrlo pot do hotela Intercontinental. Ko so v veži zaznali prve obraze tekmecev, se je 34. evropsko prvenstvo zanje že začelo, vsaj neuradno. Zares pa bo šlo v petkovem merjenju moči z Bosno in Hercegovino v dvorani Pionir.
Pot preobrazbe od zgub do morebitnih junakov bo koledarsko dokaj kratka, saj se bo evropsko prvenstvo tudi letos odvijalo po hitropoteznem scenariju. Po tekmovalnem sporedu, ki so ga uvedli pred celinskim prvenstvom v Turčiji 2001, morajo moštva odigrati po tri dvoboje 1. kroga v pičlih treh dneh, ob veliki grozeči nevarnosti. Zadnja reprezentanca iz vsake skupine bo namreč že v nedeljo končala tekmovanje, na katero se je pripravljala v povprečju poldrugi mesec. Prav veliko si ne bodo oddahnili niti drugo- in tretjeuvrščeni, saj jih po dnevu počitka že v ponedeljek čaka »repešaž« z dvema opcijama – napredovanjem v četrtfinale ali žalostnim pospravljanjem kovčkov za vrnitev domov, kakršnega smo Slovenci okusili pred dvema letoma.
Naglo zadoščenje bodo dobili le zmagovalci skupin, saj si bodo neposredno zagotovili mesto med elitno osmerico evropskega prvenstva, kar bi po večini pokazateljev lahko že zadoščalo za mesto na svetovnem prvenstvu 2006. Uradno sicer Evropi pripada le šest vozovnic za Japonsko, vendar ne smemo pozabiti na štiri »wild carde«, ki jih ima na razpolago FIBA. Posebna nagrada pa so tudi dodatni dnevi počitka. V primeru Slovenije bi bila stvar videti nekako takole: če bi v bitkah z Bosno in Hercegovino, Grčijo in Francijo osvojila 1. mesto v skupini C, bi naslednjič nastopila šele v petek, 23. t. m., torej po štirih dnevih nabiranja moči!
Srbija in Črna gora kot Nemčija?
Vse to je za zdaj seveda račun brez krčmarja, saj ima letošnje prvenstvo po splošni oceni največ kandidatov za visoko uvrstitev doslej. Na papirju sta vidno slabši le Bolgarija in Ukrajina. BiH že sodi vsaj stopničko višje, zlasti nevarna pa bo v uvodnem nastopu s Slovenijo, ko bo gojila še zelo visoke upe in ne bo čutila posledic nekoliko »prekratke« klopi za rezervne igralce. Izrael si je zagotovil udeležbo na EP šele v torek na dodatnem turnirju v Novem Sadu, zato je vprašanje, koliko tekmovalnega naboja mu je ostalo. Kdo ve, morda mu bo prav absolutna sproščenost pomagala do podviga v sila težki skupini D. V njej bo ob gostiteljici SČG in branilki evropskega srebra Španiji sodelovala še Latvija, ki je dobila kar 11 od 13 pripravljalnih tekem. Med drugim je ugnala tudi Grčijo, Hrvaško in Italijo. In pozor: tako Izraelci kot Latvijci bi lahko vnovič prekrižali pot Sloveniji v morebitnem nastopu v repešažu. Naše izkušnje niso ravno prijetne.
Med vsemi drugimi reprezentancami je skoraj nemogoče izluščiti »outsiderja«. Nenazadnje ima letos polovica moštev v svojih vrstah košarkarje iz lige NBA, številka pa bi bila še višja, če ne bi manjkali Španec Pau Gasol ter Litovci Jasikevičius, Macijauskas in Ilgauskas. Največ, tudi po črtanju Aleksandra Pavlovića, jih ima v svojih vrstah SČG (pet), ki bo ob peklenski podpori svojih privržencev poskusila na juriš opraviti popravni izpit za veliki razočaranji v Stockholmu in na OI v Atenah. Toda izzivalcev ji ne bo manjkalo, zgodovina pa pravi, da je gostitelj EP zadnjič osvojil naslov leta 1993 v Nemčiji. Grki, Španci, Francozi, Turki in seveda tudi Švedi so ostali le pri željah.
