Tiskane izdaje
Litovci bodo torej imeli čvrst oprimek samozavesti v bitki za življenje ali smrt, ob tem pa tudi izdatno podporo s tribun za 11.500 obiskovalcev. Razposajeni navijači v prepoznavnih rumeno-rdeče-zelenih oblačilih so namreč že preplavili ulice Lodza in se potegujejo za sleherno vstopnico, ki je še na voljo ob razumljivi evforiji poljskih ljubiteljev košarke. Ob tem glasno negodujejo na račun selektorja Ramunasa Butautasa, ki je v njihovih očeh že zgodovina. Slovenci lahko medtem računajo le na dve stotniji glasilk, zato Jure Zdovc pričakuje precej težje psihološko izhodišče kot v »domači« Varšavi.
»Ne le, da nas čaka drugačno okolje kot v Varšavi, bojim se, da bo v dvorani izredno veliko Litovcev. Ti povsod spremljajo svoje košarkarje in Poljska zanje ni prav daleč. Večje podpore občinstva ne bomo imeli, se pa zavedamo pomembnosti tekme in v spominu še vedno nosimo krasno občinstvo iz Varšave. Preprosto moramo zmagati tudi zanj, ne glede na to, kaj se bo dogajalo na tribunah. V prihodnje pričakujem manjši padec, toda proti Litvi moramo dati največ doslej,« meni slovenski selektor, ki se seveda zaveda, da Slovenija realno potrebuje še dve zmagi za preboj med elitno osmerico. Z drevišnjim uspehom bi se dokončno otresla izjemno neugodnega tekmeca, s porazom pa bi si močno zapletla življenje.
Pred začetkom EP si slovenski košarkarji zagotovo niso obetali, da bo ob združitvi najboljših skupin C in D Turčija imela dve zmagi popotnice, potem ko je tik pred prihodom na Poljsko doma izgubila s Hrvaško in Nemčijo. Še manj, da bo Litva prispela v Lodz z ničlo, pa čeprav letos ne more računati na svojo odlično navezo zunanjih košarkarjev Jasikevičius-Kaukenas-Šiškauskas.
»Litva je ena od tistih ekip, za katere pravim, da bodo šele postale nevarne. Ima potrebno kakovost, njeni košarkarji so nepredvidljivi in kar strah me je dejstva, da doslej niso igrali tako, kot znajo. To se mora prej ali slej zgoditi. Upam, da se ne bodo prebudili prav proti nam. Imajo kar nekaj izvrstnih posameznikov, ki lahko sami odločijo tekmo. Odločno se jim moramo postaviti po robu z moštveno igro in kolektivno obrambo. Litva je napadalna ekipa, ki na trenutke igra tudi agresivno. Nima pa vodje, kar je lahko njena težava ali prednost, ne vem točnega odgovora. Dejansko so nevarni vsi litovski košarkarji, mučijo pa jih očitne preglavice na mestu organizatorja igre. Imajo visoke branilce in močne centre, ki igrajo vrsto let v evroligi,« ocenjuje Zdovc.
Ker je Litva ob seviljski zmagi zasenčila Slovenijo pri skokih kar z 39:22, je razumljivo pogledoval proti svojim najvišjim košarkarjem. Primož Brezec se namreč doslej ni oziral na refren Kdor ne skače, ni Sloven'c, Matjaž Smodiš in Uroš Slokar sta vadila po drugačnem programu kot soigralci, da si povrneta nekoliko moči, Erazem Lorbek pa je v sredo prejel neprijeten udarec v rebra in s težavo dokončal dvoboj s Španijo.
»Res sem dobil krepak udarec, ampak bolečina je sestavni del tega EP in treba je nadaljevati. Zagotovo ne bo prijetno igrati z Litvo v tekmi, v kateri si rešuje kožo. Ima zelo čvrsto moštvo, ki goji svojo značilno košarko. Nekako ji ni uspelo nabrati točk v prvem delu EP, toda treba je vedeti, da je Litva le Litva. Težko delo bomo imeli predvsem centri, saj bodo na drugi strani dvojčka Kšystof in Darjuš Lavrinovič, Linas Kleiza, Robertas Javtokas in Marijonas Petravičius, ki je morda najmanj znan, a je izjemen center. Vsi so dobri atleti in tudi strelci od daleč, zato bomo morali dati od sebe še več, kot smo v Varšavi,« napoveduje Erazem Lorbek.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela
