Za mojo vrnitev je »kriv« Boris Gorenc

Ljubljana - Sani Bečirovič je bila leta 2001 eden zadnjih košarkarjev iz Tivolija, s čigar odškodnino za selitev h bolonjskemu Kinderju si je Union Olimpija lepo napolnila mošnjiček, po devetih letih pa se zdaj 28-letni branilec spet vrača na tivolski parket. In to v za Union Olimpijo eni najzahtevnejših sezon tega desetletja, saj jo od 15. oktobra dalje čakajo dvoboji z Maccabijem, Cajo Laboral (nekdanja Tau Vitoria), CSKA, Romo in enim od kvalifikantov v evroligi.

V Tivoli se najboljši slovenski košarkarji običajno vračajo ob izteku kariere. Kaj je vas pripeljalo nazaj v vaših najboljših igralnih letih?

Dejstvo je, da so me prizadele nekatere govorice, kako čakam le na »multimilijarderske« ponudbe. S to potezo sem dokazal, da to ne drži in da košarko v prvi vrsti igram zato, ker obožujem ta šport in sem zato pripravljen precej popustiti v svojih zahtevah ob ponudbi iz pravega okolja. Drži pa, da je Union Olimpija naredila prav vse, da me prepriča. Piko na i je postavil Jure Zdovc, ki mi je dejal, da v svojem moštvu potrebuje igralca, kakršen sem jaz.

Torej vam je nakazal tudi, kakšno vlogo vam bo namenil v novi sezoni?

V podrobnosti se zavoljo evropskega prvenstva nisva spuščala, a vsi približno vemo, kakšno vlogo bom odigral. V prvi vrsti bom mlajšim igralcem pomagal kot nekakšen mentor, ob tem pa počel vse tisto, kar sem zadnje leto počel pri Romi: razigraval moštvo, zadeval, kadar bo potrebno, naredil bom torej vse, da dobimo vsako tekmo.

Vse skupaj se je razpletlo z izjemno naglico, saj ste še teden dni pred selitvijo v Tivoli zatrjevali, da na mizi nimate prave ponudbe. Kaj je prevesilo tehtnico?

Za vse skupaj je najbolj »kriv« Boris Gorenc, ki je prvi prišel do mene z idejo, da se pridružim Unionu Olimpiji. Ko sem mu pritrdil, da me zanima, sicer nisem pričakoval večjih premikov, vendar sem že v dobrem dnevu prejel klic iz Tivolija. Ko so mi pojasnili svoje poglede in ponudbo, nisem prav veliko okleval, saj sem hitro prepoznal dober projekt.

Kako ste se razšli z Romo, pri kateri ste igrali v prejšnji sezoni?

Z Rimljani me je vezala čvrsta triletna pogodba in do zadnjega so mi obljubljali, da bom ostal v igralski zasedbi za naslednjo sezono. Bil sem se celo pripravljen pogovarjati o znižanju pogodbe, saj so javno povedali, da znižujejo proračun, vendar do sestanka in predstavitve novega pogodbenega zneska, o katerem bi lahko razmislil, nikoli ni prišlo. Po slovesu sem še najbolj konkretno ponudbo prejel iz Türk Telekoma, vmes se je oglasila Pamesa, tudi Unicaja Malaga, a ker bi šlo le za to, da bi menjal poškodovanega Josepha Gomisa, me to res ni zanimalo. Iskal sem nekaj stalnega, saj nekajmesečnih epizod v tem obdobju kariere res ne potrebujem. So se pa v Rimu obnašali zelo nekorektno, sploh ker sem imel za sabo res dobro sezono.

Prav zato, ker ste bili nekajkrat tudi MVP posameznega kola evrolige, a poletje preživeli brez resnejših ponudb, lahko le sklepamo, kako napeto je zaradi recesije stanje na letošnjem košarkarskem tržišču ...

Letos sem pričakoval drugačno razpletanje poletja. Če smo v preteklosti o Saniju Bečiroviču zaradi njegovih zdravstvenih težav že nekajkrat govorili kot o že domala nekdanjem igralcu, potem sem si za letos ustvaril najboljšo podlago za optimizem v karieri. Po tako sijajni sezoni, kot je bila v 2008/09, mi zato res ni prav nič jasno. Za sabo imam namreč enega od najboljših obdobij v moji igralski karieri.

Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela