Za reprezentanco bo igral, četudi bi se vrnil v ligo NBA

Ljubljana - Delegacija Košarkarske zveze Slovenije v zasedbi Iztok Rems, Mario Kraljević in Matej Avanzo bo ta teden začela dolgo pričakovano turnejo po evropskih in ameriških mestih, katere končni rezultat naj bi bila najmočnejša reprezentanca od slovenske osamosvojitve in naskok na evropsko odličje 2009. Prva v nizu postaj bo po pričakovanju Moskva, kjer je najštevilčnejša slovenska kolonija z Matjažem Smodišem, Erazmom Lorbkom in Boštjanom Nachbarjem, povratnikom iz lige NBA. In prav odziv Dravograjčana, čigar nastop v olimpijskih kvalifikacijah je zavoljo čudnega načina dogovarjanja obeh strani obvisel v zraku, je za številne rojake ena največjih neznank. A Nachbar pravi, da mu je udeležba v selekciji za poletje 2009 v prvem planu, vse dotlej pa bo v ospredju klubska kariera, s katero je od vrnitve v Evropo lahko prezadovoljen.

Čeprav se je na staro celino letos vrnil po šestih letih ameriške košarke, se vsaj na videz ni soočil z nikakršnimi težavami ob prilagajanju na drugačen slog igre. Nasprotno, ta čas je v evropskem pokalu, skozi katerega si njegov Dinamo Moskva utira pot k želenemu cilju - evroligi, po indeksu uspešnosti celo tretji med vsemi košarkarji tekmovanja in četrti strelec. »Kar sem imel težav s privajanjem, sem z njimi opravil v pripravljalnem obdobju. Tedaj sem še občutil, da od aprila nisem igral nobene tekme, ter da se v Evropi igra drugačna košarka. Ves pripravljalni čas nisem odigral ene tekme na ravni, na kakršni sem zdaj. Res pa je, da sem tudi sebe presenetil, kako malo težav sem imel ob prehodu oziroma kako hitro je minilo obdobje prilagajanja,« pravi Nachbar, ki sicer med pripravami ni vselej začenjal v prvi peterki moštva, a očitno je imel trener David Blatt jasno izdelan načrt, kakšna bo njegova vloga v sezoni.

»Zame je Blatt eden od trenerjev iz rodu prihodnosti, takšna košarka se bo po mojem igra vse bolj in vedel sem, v kaj približno se podajam. Tedaj sem pač poklical tudi Uroša Slokarja in Bena Udriha, ki sta z Blattom že sodelovala. Slog igre, ki ga goji, mi izredno ustreza in vidi se, da je za takšno košarko tudi sestavljal ekipo. Mi prav po ničemer ne spominjamo denimo na klasično evropsko zasedbo, kakršno ima CSKA. Veliko od nas je sposobnih igrati na različnih igralnih mestih, sam sem se to sezono znašel že v vlogi branilca, krila in klasičnega centra in to vse na eni tekmi, celo centra sem igral enkrat. Smo neka mešanica ameriškega in evropskega moštva, agilen kolektiv bi dejal. CSKA recimo igra trdo obrambo, dolge napade, pri nas je, nasprotno, poudarek na hitrosti,« pravi Nachbar, ki mu je pomagala tudi ameriška miselnost, na katero se je navadil v zadnjih šestih letih. Ne smemo namreč zanemariti, da se je Blatt rodil in šolal v ZDA.

Od igralca št. 6 do št. 1

Ker gre za novo poglavje v njegovi karieri - tik pred odhodom v ligo NBA je sicer imel pomembno vlogo pri Benettonu, a po drugi strani ne nosilne - je seveda logično vprašanje, kaj mu ruska izkušnja prinaša. »Po mojem je za zaključke še prezgodaj, a nekaj lahko že sedaj zatrdim. Gre za povsem novo vlogo na parketu. Zadnja dve, tri leta v ZDA sem sicer igral vidno vlogo pri New Jerseyju, a sem bil le šesti igralec moštva, ki nikoli ni občutil bremena nosilca igre. Tudi v tisti vlogi sem se dobro počutil in jo zlahka sprejel, a tu sem se moral navaditi tudi drugačnega pritiska. Zdaj moram prevzemati tudi odgovornost za poraze, kar je zame nova, a pomembna lekcija. Mnogi igralci je pač niso nikoli občutili, saj vseskozi v karieri ostajajo pri stranskih vlogah,« Nachbar priznava, da bi popolno zadovoljstvu doživel, če bi nastopal na najvišji evropski ravni, v evroligi.

»Lagal bi, če bi zdaj trdil, da sem košarkarsko prezadovoljen, saj vem, da sem sposoben igrati tako tudi v evroligi. A ne obžalujem selitve v Rusijo, navajal le dejstva. Menim pač, da imam pred sabo še šest do osem let kariere in za vse se bo še našel čas, če bom hotel in če bom zdrav. Tudi v NBA si vrat nisem zaprl, vem, da so mojega zastopnika zadnje tedne stalno klicali in da spremljajo mojo igro. Nimam sicer pogodbene klavzule, da bi se lahko vrnil v ZDA, a mislim, da se bomo tudi za to dogovorili, če bo to potrebno. Seveda če bom klubu dal maksimum, kar mu lahko med sezono. Dotlej je pač vse podrejeno cilju, uvrstitvi v evroligo. Imam občutek, da vodilnih v klubu ne zanima, kako bomo tja prišli, prek DP ali evropskega pokala, da le bomo,« dodaja Nachbar, ki zatrjuje, da tudi morebitna sprememba kluba v poletju 2009 ne bi vplivala na njegovo sodelovanje v reprezentanci.

Na EP na Poljsko zagotovo

»Že letos sem bil pripravljen igrati v Grčiji. Ne zdi se mi smiselno obujati zgodbe, zakaj do tega ni prišlo. Toda poleg vprašanja odškodnine je prišlo do zapleta med mano in KZS glede podrobnih pogovorov, da jih domala ni bilo. Izredno me veseli, da bodo ljudje iz KZS letos prišli osebno k vsakemu igralcu, da se bomo lahko pogovorili, ne pa, da ti pošljejo vabilo na zbor pet dni pred akcijo. Če bi se to zgodilo lani decembra, bi verjetno rešili vse polemike in bi igral tudi v kvalifikacijah za OI. Moje sodelovanje v reprezentanci ni sporno niti v primeru za zdaj res le teoretične vrnitve v NBA, saj bi v tem primeru še pred podpisom pogodbe zahteval zagotovilo, da bi me pustili igrati za Slovenijo,« dodaja Nachbar, ki je posebej poudaril pomembnost visoko zastavljenega cilja (lova na kolajno), s katerim se reprezentančnega projekta loteva novi selektor Jure Zdovc.

Iz ponedeljkovega Dela